Kaj je sladkorna bolezen?

Sladkorna bolezen je kronična presnovna motnja, za katero je značilna povečana koncentracija glukoze v krvi. Klinično se kaže s povečano žejo, poliurijo, hujšanjem, utrujenostjo in povečano dovzetnostjo za okužbe. Nepravilna prehrana in nezdrav življenjski slog sta zlasti v razvitem svetu ključna vzroka za epidemijo debelosti ter za strmo naraščanje števila sladkornih bolnikov.

Sladkorno bolezen opredeljujejo količine krvnega sladkorja:

• normalni krvni sladkor na tešče je 6,0 mmol/l ali manj;
• sladkorno bolezen ima tisti, katerega krvni sladkor na tešče je stalno 7,0 mmol/l ali več oziroma po obroku 11,1 mmol/l;
• mejno zvišanje količine krvnega sladkorja od 6,1 do 6,9 mmol/l je stanje »mejne bazalne glikemije«.

Razvrstitev sladkorne bolezni

Glede na trenutno veljavna merila (Svetovna zdravstvena organizacija, Ameriška diabetična organizacija, Mednarodna diabetična federacija) delimo sladkorno bolezen na:

• Sladkorno bolezen tipa1
  Je avtoimunska bolezen, ki se pojavi zaradi hudega pomanjkanja inzulina. Do tega pride zaradi uničenja celic trebušne slinavke, ki naravno proizvaja inzulin. Bolnik s sladkorno boleznijo tipa 1 ima torej naravno predispozicijo za to bolezen in se ji ne more izogniti. Večina bolnikov zboli med 10 in 14 letom.
• Sladkorno bolezen tipa 2
  Je povezana predvsem z nezdravim načinom življenja in prekomerno telesno težo. Pri tem tipu bolezni trebušna slinavka še vedno proizvaja inzulin, a ne dovolj za uravnavanje količine sladkorja v krvi. Sladkorna bolezen tipa 2 se običajno pojavi pri osebah po 45. letu starosti, postaja pa vse bolj razširjena tudi med mladimi in otroci. Dejavniki tveganja, ki pospešijo razvoj sladkorne bolezni tipa 2 so pomanjkanje gibanja, debelost, stres, starost in dednost.
• Nosečnostno sladkorno bolezen
  Je pogostejša pri nosečnicah z čezmerno telesno težo in pri tistih s sladkorno boleznijo v družini. Navadno je začasna in izgine po končanem dojenju. Tveganje za njen pojav lahko zmanjšamo z vzdrževanjem primerne telesne teže, zdravo prehrano in redno telesno vadbo.
• Druge tipe sladkorne bolezni
  Sem uvrščamo stanje kronične hiperglikemije. Vzrok je obolenje trebušne slinavke, uživanje nekaterih zdravil in okužbe.
• Moteno toleranco za glukozo
  Je najblažja oblika kronične hiperglikemije. Njena značilnost je povečano tveganje za razvoj okluzivne arteroskleroze. Pri pojavljanju v srednji in starejši dobi je sorodna s sladkorno boleznijo tipa 2.
• Mejno bazalno glikemijo
  Je mejno zvišanje količine krvnega sladkorja od 6.1 do 6.9 mmol/l

Zdravljenje sladkorne bolezni

Zdravljenje sladkorne bolezni obsega dve veliki skupini ukrepov:

• sprememba življenjskega sloga
  Življenjski slog z zdravim načinom prehranjevanja, zadostno telesno dejavnostjo in primerno telesno težo je osnovni ukrep v zdravljenju sladkorne bolezni tipa 2. Tudi pri sladkorni bolezni tipa 1 in pri drugih oblikah sladkorne bolezni zavzema zdrav življenjski slog pomembno mesto.
• zdravljenje z zdravili
  Od zdravil so za zdravljenje sladkorne bolezni na voljo peroralna antidiabetična zdravila (tablete) in inzulin.
  Zdravljenje s peroralnimi antidiabetiki začnemo takrat, ko nefarmakološko zdravljenje po treh mesecih ne zadošča za vzdrževanje ciljne ravni urejenosti glikemije. Zdravljenje z inzulinom pa začnemo takrat, ko nefarmakološki ukrepi skupaj z najvišjimi odmerki peroralnih antidiabetikov ne zadoščajo za vzdrževanje ciljne ravni urejenosti glikemije.
  Vobeh primerih pa je zelo pomembno, da nadaljujemo z nefarmakološkim zdravljenjem oziroma ga še krepimo.

Vir:

• Valnea Jurečič, Sladkorna bolezen
• Vilma Urbančič, Sladkorna bolezen