Iskalnik
Kartica zvestobe
IZŠEL JE NOV KATALOG UGODNOSTI LEKARNE LJUBLJANA!
UGODNOSTI KARTICE ZVESTOBE
PRISKRBITE SI SVOJO KARTICO ZVESTOBE
POMOČ UPORABNIKOM:
Sonce in zdravila
Številna zdravila povzročajo preobčutljivost kože na sonce.
| Skupina | Zdravilo | |
| antidepresivi | Amitriptilin | Maprotilin |
| Amoksapin | Notriptilin | |
| Klomipramin | Fenelzin | |
| Desipramin | Protriptilin | |
| Doxepin | Trazodon | |
| Imipramin | Trimipramin | |
| Izokarboksazid | ||
| antihistaminiki | Astemizol | Hidroksizin |
| Azatadin | Meklizin | |
| Bromfeniramin | Metafrilen | |
| Buklizin | Metdilazin | |
| Karbinoksamin | Feniramin | |
| Klemastine | Prometazin | |
| Ciklizin | Pirilamin | |
| Ciprofetadin | Terfenadin | |
| Deksklorfeniramin | Trimeprazin | |
| Dimenhidrinat | Tripelenamin | |
| Doksilamin | Tripolidin | |
| antihipertenzivi | Kaptopril | Lisinopril |
| Diltiazem | Metildopa | |
| Enalapril | Minoksidil | |
| Hidralazin | Nifedipin | |
| Labetalol | ||
| antipsihotiki | Acetofenazin | Proklorperazin |
| Klorpromazin | Promazin | |
| Flufenazin | Tioridazin | |
| Haloperidol | Tiotiksen | |
| Mesoridazin | Trifluoperazin | |
| Perfenazin | Triflupromazin | |
| diuretiki | Tiazidi | Amilorid |
| Klortalidon | Metolazon | |
| Furosemid | Triamteren | |
| Acetazolamid | ||
| estrogeni | Dietilstilbestrol | Estropipat |
| Estradiol | Klorotrianisen | |
| Konjugirani estrogeni | Etinilestradiol | |
| Estri estrogenov | Megestrol | |
| gestageni | Medroksiprogesteron | Norgestrel |
| Noretindron | ||
| peroralni antidiabetiki | Acetoheksamid | Gliburid |
| Klorpropamid | Tolazanid | |
| Glipizid | Tolbutamid | |
| psoraleni | Metoksalen | Trioksalen |
| sulfonamidi | Sulfadiazin | Sulfasalazin |
| Sulfametizol | Sulfinpirazon | |
| Sulfametoksazol | Sulfisoksazol | |
| Sulfapiridin | ||
| tetraciklini | Klortetraciklin | Deneklociklin |
| tetraciklini | Doksiciklin | Oksitetraciklin |
| Metaciklin | Tetraciklin | |
| Minociklin | ||
| protitumorna zdravila | Dakarbazin | Metotreksat |
| Daunorubicin | Prokarbazin | |
| Fluorouracil | Vinblastin | |
| Flutamid | ||
| druga protimikrobna zdravila |
Alatrofloksacin | Levofloksacin |
| Ciprofloksacin | Nalidiksna kislina | |
| Dapson | Norfloksacin | |
| Enoksacin | Ofloksacin | |
| Etionamid | Pirazinamid | |
| Flucitozin | Trimetoprim | |
| Gentamicin | Trovafloksacin | |
| Griseofulvin | Vorikonazol | |
| Itrakonazol | ||
| antiparazitska zdravila | Bitionol | Tiabendazol |
| Klorokin | ||
| nesteroidna protivnetna in protirevmatična zdravila | Celekoksib | Ketoprofen |
| Dikofenak | Meklofenamat | |
| Diflunizal | Nabumeton | |
| Fenoprofen | Naproksen | |
| Flurbiprofen | Piroksikam | |
| Ibuprofen | Sulindak | |
| Indometacin | Tolmetin | |
| druga zdravila | Amiodaron | Lamotrigin |
| Benzokain | Lovastatin | |
| Benzil peroksid | Nabilon | |
| Karbamazepin | Feniton | |
| Disopiramid | Kinidin sulfat | |
| Etretinat (antipsoriatik) | Selegilin | |
| Soli zlata | Tretinoin | |
| Izotretinoin | Hipericin (šentjavževka) | |
| Derm. pripravki s katranom |
Mehanizem nastanka fotosenzitivne reakcije:
Za nastanek fotosenzitivne reakcije sta potrebna dva pogoja: za UV sevanje občutljiva molekula in UV sevanje. Do teh reakcij lahko pride, če se občutljive molekule nahajajo v koži, kamor lahko pridejo z absorpcijo preko vrhnjice pri površinski aplikaciji ali sistemsko po krvi v primeru peroralne aplikacije. Da bi UV sevanje lahko povzročilo spremembe teh molekul, mora imeti zadostno valovno dolžino, da prodre v globlje plasti kože, zato so za veliko večino fotosenzitivnih reakcij odgovorni UVA žarki.
Ločimo fototoksične in fotoalergične reakcije. O fototoksični reakciji govorimo, kadar določena molekula ob absorpciji UV svetlobe preide v visoko energetsko stanje in postane zelo reaktivna. Po eni od teorij take molekule tvorijo kemijske vezi z bazami DNA, zaradi česar pride do uničenja celice. Drugi možen mehanizem nastanka fototoksične reakcije je z vključitvijo kisika preko tvorbe reaktivnih kisikovih spojin, ki prav tako poškodujejo celice. Pri tem pride do močnega sproščanja mediatorjev vnetja, kar povzroči rdečico, oteklino, bolečino in povišano temperaturo na mestu vnetja. Fototoksična reakcija je od imunskega sistema neodvisna, lahko se pojavi pri vsakem človeku. Z uporabo primernih varovalnih pripravkov za sončenje lahko zmanjšamo tveganje za nastanek fototoksične reakcije in omilimo težo simptomov.
Kadar pod vplivom UV žarkov spremenjeno molekulo organizem prepozna kot alergen, pride do fotoalergične reakcije. Posledica je npr. urtikarija. Preprečevanje fotoalergičnih reakcij z uporabo varovalnih pripravkov za sončenje je manj uspešno, saj že majhna koncentracija alergena lahko sproži zelo močan imunski odziv. Seveda pa lahko z zaščito pred sončnimi žarki zmanjšamo možnost za nastanek alergena.
Bolnikom svetujemo, naj se vedno, kadar jemljejo katerakoli zdravila na recept ali brez recepta, pred sončenjem posvetujejo s farmacevtom. Pri sončenju naj bodo pozorni na to, kaj se z njihovo kožo dogaja in v primeru pojava izpuščaja ali drugih reakcij poiščejo strokovno pomoč in nasvet.
Alergija na sonce
Najpogostejša oblika alergične reakcije je preobčutljivost na sonce oz. t.i. polimorfni svetlobni izpuščaj. Pri tem ne gre za tipično alergijsko reakcijo organizma na alergen, pač pa za preobčutljivost. Izpuščaj se običajno pokaže po 1 do 4 dneh in sicer izključno na delih, ki so bili izpostavljeni soncu. Preobčutljivost je najbolj izražena pozno spomladi in zgodaj poleti, kasneje pa postopno izzveni in se ponovno pojavi naslednje leto. Kljub temu pa moramo biti na izpuščaje pozorni, saj lahko gre tudi za avtoimuno bolezen. Simptome preobčutljivostne reakcije lahko lajšamo s peroralnimi antihistaminiki, lokalnimi anestetiki in drugimi pripravki za lajšanje srbenja.
Uporaba varovalnih pripravkov z visokimi zaščitnimi faktorji lahko bistveno omili težo in trajanje simptomov. Najprimernejši so pripravki, ki so označeni kot »sunblock«, ki varujejo kožo pred celotnim spektrom sončnega sevanja.
Pri nekaterih ljudeh se ob stiku kože s soncem razvije močno srbeč kožni osip. Podobno kot pri sončnih opeklinah nimamo opravka s tipično opeklino, tudi alergija na sonce ni tipična alergija – reakcija organizma na alergen, pač pa gre pri tem za preobčutljivost kože na sonce. Reakcija je običajno najmočneje izražena spomladi ali na začetku poletja, kasneje pa, ko se koža deloma prilagodi soncu, ta reakcija običajno izzveni. Posebej smo pozorni na možne reakcije fotosenzibilizacije in fototoksičnosti pri sočasni uporabi nekaterih zdravil.
vir: Lekarniška Zbornica Slovenije




