Sem sladkorni bolnik in zadnje čase veliko berem in poslušam o prehrani pri sladkorni bolezni. Zanima me ali so ogljikovi hidrati res tako škodljivi za diabetike in koliko jih lahko uživam? Ali jih je smiselno uživati s hrano, ki ima več proteinov in na takšen način zmanjšati vnos maščob in ogljikovih hidratov?
Prehrana mora biti pestra in z njo moramo zagotoviti vnos vseh makrohranil, to je ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob. Maščobe so pomemben vir energije in ključna sestavina celičnih membran, omogočajo boljšo absorpcijo v vodi netopnih vitaminov, iz njih nastajajo različne telesu lastne snovi, na primer hormoni. Predvsem je pomembno, da vnašamo pravi tip maščob. Svetuje se hrana, ki je bogata z mono-nenasičenimi maščobami, vnos hrane, ki vsebuje nasičene maščobe in trans maščobe pa je potrebno omejiti na največ 8-10 % dnevnega vnosa energije. Maščobe skupaj lahko predstavljajo 20-30 % dnevnega vnosa energije.
Beljakovine so pomemben gradnik celic in mišičnega tkiva ter med drugim omogočajo normalno delovanje imunskega sistema. Naj bi predstavljale med 15 in 20 % dnevnega vnosa energije. Prehrana bogata z beljakovinami lahko prispeva k daljšem občutku sitosti in s tem k manjšem vnosu hrane in boljšem nadzoru nad glukozo v krvi. Zdravi ljudje, kot tudi sladkorni bolniki naj bi dnevno zaužili 1 - 1,5 grama beljakovin na kilogram telesne teže. Vir beljakovin naj bo hrana z nizko vsebnostjo maščob.
Ogljikovi hidrati so glavni vir energije za naše telo, zato jih morajo zdravi ljudje, kot tudi sladkorni bolniki, zaužiti v ustreznih količinah. Predstavljajo naj 45-65 % dnevnega vnosa energije. Tudi pri ogljikovih hidratih je pomembno predvsem kateri tip uživamo. Študije kažejo, da ima hrana z nizkim glikemičnim indeksom (GI) večji vpliv na urejenost glukoze v krvi, kot količina zaužitih ogljikovih hidratov, v okviru priporočenega energetskega vnosa.
Ogljikove hidrate delimo na preproste in kompleksne. Za preproste ogljikove hidrate, ki imajo visok GI, je značilno, se hitro absorbirajo v prebavilih in posledično hitro dvignejo nivo glukoze v krvi. Kompleksni ogljikovih hidrati, ki imajo nizek GI, v telo prehajajo postopoma, zato nivo glukoze v krvi narašča počasi, kar našemu telesu omogoča, da lažje odreagira s sproščanjem insulina.
Žitni izdelki iz polnozrnate moke npr. rženi, ovseni in ajdov kruh, imajo nizek GI, izdelki z rafiniranim sladkorjem pa imajo visok GI, zato je pomembno, da sladkane pijače in izdelke z visoko vsebnostjo sladkorja uživamo v čim manjši količini. Takšna živila niso prepovedana sladkornim bolnikom, vendar se svetuje njihovo uživanje le občasno, ne vsak dan, v zmernih količinah. Preprosti ogljikovi hidrati so primerni pri preprečevanju in lajšanju hipoglikemije, saj za razliko od kompleksnih ogljikovih hidratov hitro dvignejo nivo glukoze v krvi. Izdelki za ta namen so na voljo v lekarnah.
Za vzdrževanje ustrezne telesne teže in vrednosti glukoze v krvi so pomembne zdrave prehranske navade. Če uživamo hrano redno in v manjših obrokih, npr. 4-5 krat na dan, bo občutek lahkote manjši in bomo zaužili manj hrane pri naslednjem obroku. Ob vseh večjih obrokih se svetuje uživanje zelenjave, saj vlaknine upočasnijo hitrost prehoda ogljikovih hidratov v kri in tako zmanjšajo nihanje vrednosti glukoze v krvi. Svetuje se redno uživanje sadja, vendar je zaradi visoke vsebnosti fruktoze to smiselno omejiti. Poleg prehrane pa sta za vzdrževanje vrednosti glukoze v krvi pomembna redna telesna dejavnost in redna ter pravilna uporaba predpisanih zdravil.
Lep pozdrav,
Milan Balaban, mag. farm.
