Boleče grlo pri otrocih je navadno posledica okužbe. Okužbo lahko povzročijo virusi in bakterije. Med otroki se okužbe zlahka širijo, ker se pogosto dotikajo drug drugega, si delijo igrače in dajejo predmete v usta. Zelo pomembno je spodbujati pravilno higieno rok in kašlja.

Prepoznava psihosomatskih zdravstvenih težav je težavna. Pacienti imajo povsem konkretne telesne zdravstvene težave: utrujenost, vrtoglavico, glavobol, težko dihanje, omedlavico, slabost, bruhanje, dispepsijo, nespečnost, bolečine v prsih, občutek nepravilnega bitja srca, prebavne težave in kronične bolečine. 

Še ne stoletje staro odkritje antibiotikov predstavlja v farmaciji in medicini velik napredek pri zdravljenju bakterijskih okužb. Zaradi njihove pretirane in/ali neprimerne uporabe je postala odpornost povzročiteljev bolezni proti antibiotikom ključna globalna težava. 

Vnetja oči pri otrocih so pogosto bolezensko stanje in velikokrat razlog za obisk pri zdravniku. Razlikujemo predvsem med vnetji oči zaradi okužbe z bakterijami in virusi ter vnetji zaradi različnih neinfektivnih vzrokov, kot je alergija. Ločimo vnetja očesne površine, vek, solzil in znotrajočesnih struktur.

Mikroorganizme pogosto povezujemo le z boleznimi, vendar mikrobi niso samo slabi. V simbiozi z nami živi združba mikrobov, ki jo imenujemo mikrobiom, in največji del človeškega mikrobioma se nahaja v črevesju. Obsega večinoma bakterije, a tudi kvasovke in viruse. Znanost sicer še ni opredelila sestave zdrave mikrobiote, vendar pa se znanstveniki vse bolj strinjajo, da sta pestrost in uravnoteženost koristnih vrst mikrobov ključni za zdravje.

Ščetkanje otroških zobkov je bistvenega pomena iz številnih razlogov. Mlečni zobje pripravljajo prostor stalnim zobem, ki se razvijajo pod njimi. Pomembno je, da se dobra ustna nega vzpostavi zgodaj, s čimer preprečimo zobno gnilobo pri mlečnih in stalnih zobeh.

Dimetikon je bil kot pedikulicid (snov, ki uničuje uši) prvič predstavljen leta 2006 in je od takrat v številnih državah vodilno zdravilo proti ušivosti.

Najpogostejše zdravstvene težave otrok v poletnem času in tudi med dopusti so črevesne infekcije, alergije, vnetja sluhovoda, različna vnetja kože zaradi alergij ali bakterijskih infekcij, pregretja in dehidracije.

Zanima me kaj je priporočljivo narediti, če ima otrok visoko vročino. Ali je bolje uporabiti zdravila ali otroka hladiti?

V zadnjih desetletjih pojavnost alergijskih bolezni narašča v vseh obdobjih življenja, tudi pri dojenčkih in otrocih. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje na pojavljanje alergij vplivajo številni dejavniki, kot so na primer podnebne spremembe, onesnaženost zraka, spremenjena izpostavljenost alergenom in razširjanje tujerodnih vrst rastlin.

Otroci niso le pomanjšani odrasli, saj se njihovo telo še razvija. Imajo drugačno sestavo telesa in drugačen metabolizem, saj njihovi organi, zlasti jetra in ledvice, ne delujejo enako kot pri odraslih.

Pravilna izbira hrane je pomembna v vseh življenjskih obdobjih, zlasti je pomembno, kaj, koliko in kako jedo otroci in mladostniki v dobi rasti in razvoja. Kakovostna in hranilno ustrezna prehrana zagotavlja tudi zadosten vnos potrebnih vitaminov.

Debelost otrok je ena od resnejših javnozdravstvenih težav sedanjega stoletja. Gledano globalno bomo kmalu dosegli, da bo na našem planetu več otrok predebelih kot podhranjenih. Drži pa tudi, da v Sloveniji v zadnjem desetletju beležimo manj predebelih otrok in mladostnikov kot rezultat vseh programov, ki spodbujajo zdrave prehranske in gibalne navade.

Zaprtje, obstipacija ali konstipacija je prebavna motnja, za katero je značilno neredno odvajanje blata manj kot dvakrat tedensko. Odvajanje je prav tako oteženo, saj je blato običajno trdo in suho.

V Sloveniji se letno nenamerno poškoduje več tisoč otrok in mladostnikov. Najpogostejši vzroki smrtnih poškodb otrok so prometne nesreče, utopitve, padci in zadušitve, pri mladostnikih pa poleg prometnih nesreč še padci, utopitve in zastrupitve.

Spanje je nujen in zelo pomemben fiziološki proces tako pri otrocih kot pri odraslih. Še zlasti v prvih letih otroci prespijo več kot polovico življenja in se posledice pomanjkanja spanja lahko kažejo tako na telesnem kot na kognitivnem razvoju.

Okužbe zgornjih dihal v področju ust, nosu, ušes in žrela so predvsem v zimskih mesecih med najpogostejšimi vzroki obiska lekarn. Pri večini teh stanj pri odraslih je samozdravljenje s simptomatskim lajšanjem akutnih težav na mestu. Da se izognemo širjenju povzročiteljev bolezni, je treba dosledno upoštevati navodila o higieni rok in kašlja.

Norice so zelo nalezljiva virusna bolezen, ki jo povzroča virus Varicella Zoster, in so prisotne po vsem svetu. Izbruhi bolezni se pojavljajo predvsem v poznih zimskih in zgodnjih spomladanskih mesecih. Običajno se izbruhi pojavijo pri otrocih, ki obiskujejo vrtec ali osnovno šolo.

V času jesenskih prehladov je vitamin C eden od glavnih pomočnikov pri krepitvi otrokovega imunskega sistema. Ga vaš otrok zares zaužije dovolj?

Pri dojenčkih in otrocih pride do vnetja srednjega ušesa pogosteje kot pri odraslih, ker še nimajo razvite dobre obrambe proti povzročiteljem okužbe in ker je pri njih evstahijeva cev kratka, široka in leži bolj vodoravno kot pri odraslih.

Koža novorojenčka je zgrajena podobno kot koža odraslega, vendar je nežnejša in občutljivejša že na prvi pogled. Zato najprej poleg posebne nege in oskrbe potrebuje tudi nežen telesni dotik.

Najpogostejši vzrok akutnih okužb prebavil so bakterijske in virusne okužbe. Pojavijo se lahko tudi kot posledica spremembe črevesne flore zaradi potovanj v tuje dežele.

Povišana telesna temperatura oz. vročina ima pomembno vlogo pri obrambi telesa pred okužbami, saj pospeši imunski odgovor telesa. Hkrati lahko povzroča slabo počutje in skrbi, zato je pomembno, da vemo kdaj in kako jo znižujemo.

Kašelj je sunkovit refleksni izdih zraka, ki je posledica mehanskega ali kemičnega draženja dihalnih poti. Ker omogoča čiščenje in odstranitev sluzi ter tujkov iz dihalnih poti, predstavlja pomemben obrambni mehanizem telesa.

Razvoj imunskega sistema in s tem odpornosti je kontinuiran proces, ki traja od rojstva dalje. Imunski sistem je do vstopa v vrtec, nekje med 2. in 3. letom starosti, še razmeroma nerazvit. Tudi po tej starosti so otroci bolj dovzetni za okužbe, saj je njihov imunski sistem še vedno naiven.

Struktura dojenčkove kože se razlikuje od strukture odrasle kože, saj se šele razvija. Zato je njena nega še toliko pomembnejša.

Med znake motnje pozornosti s hiperaktivnostjo pri otrocih (ADHD), ki jo zdravniki opredeljujejo kot hiperkinetično motnjo (HKM), je lahko vključenih več dejavnikov, za katere ni nujno, da so med seboj povezani.