V Lekarni Ljubljana smo prepričani, da je predlog Zakona o lekarniški dejavnosti, ki ga je Vlada RS poslala v parlamentarno obravnavo, daleč od »sodobnega«, kot ga predstavlja ministrstvo za zdravje. Predlog zakona ne sledi razvoju in trendom v lekarniški dejavnosti, temveč prinaša še več regulacije in omejitev, namesto da bi del dejavnosti lekarn, ki se odvija na trgu, nekoliko sprostil.
Predlog novele prinaša omejevanje tržnega dela dejavnosti lekarn brez rešitve financiranja lekarniške dejavnosti, kar v praksi pomeni znižanje ravni kakovosti storitev prebivalstvu. »To, kar lekarne ustvarimo na podlagi tržne dejavnosti, je osnova za razvoj lekarniške dejavnosti: za investicije v nove enote in posodabljanje obstoječih enot, za izobraževanje strokovnega kadra v lekarnah in razvoj novih lekarniških storitev. Tendenca ministrstva, da tržni del radikalno omeji, je zato popolnoma nerazumljiva. Kar je v tujini trend, bo pri nas z zakonom prepovedano, « izpostavlja dr. Marjan Sedej, direktor Lekarne Ljubljana.
Lekarne z delom svoje dejavnosti delujejo na trgu in se tam srečujejo s konkurenco. Na ta način delujejo lekarne tudi v ostalih evropskih državah. Predlog prepovedi oglaševanja in kartic zvestobe pomeni nelojalno konkurenco v prid zasebnega sektorja in s tem kršitev evropskega prava. Lekarna Ljubljana predlaga, da se tovrstne omejitve nanašajo samo na zdravila, ne pa tudi na ostale izdelke, ki se prodajajo v lekarnah, npr. kozmetični izdelki, izdelki za osebno nego, prehranska dopolnila, medicinski pripomočki. Kupcem so ti izdelki na voljo tudi na drugih prodajnih mestih, kot so specializirane prodajalne, drogerije, trgovci na drobno z izdelki za široko potrošnjo … Potrebno bi bilo ravno nasprotno – najti takšno zakonsko ureditev, ki bi uporabnike spodbudila, da poiščejo izdelke za podporo zdravljenju in ohranitev zdravja na prodajnih mestih, ki zagotavljajo največjo strokovno usposobljenost zaposlenih in s tem tudi varnost pri uporabi.
Predlog zakona opredeljuje tudi nova merila za mrežo lekarn in predvideva, da se bo število lekarn povečalo za nekaj čez 20. Zakaj takšne omejitve in zakaj država opredeljuje, kje lahko stoji nova lekarna? V Lekarni Ljubljana smo mnenja, da bi moral zakon določati najmanjše število lekarn, vse, kar je več, pa bi moral prepuščati lokalni skupnosti in potrebam prebivalstva. Sedaj predlagane omejitve bodo vodile v poslabšanje dostopnosti in kakovosti oskrbe prebivalstva z zdravili.
V Lekarni Ljubljana pozdravljamo skrb za bolnike, ki jo izpostavlja ministrstvo za zdravje, vendar je način, na katerega je ministrstvo pripravilo zakon, tj. v ozkem krogu, brez možnosti dialoga in z nezadostnim poznavanjem dejanskega stanja, slaba popotnica za nadaljnjo obravnavo. Nekatere predlagane zakonske spremembe pomenijo nazadovanje lekarniške dejavnosti. Namesto, da bi se država lotila resnih problemov slovenskega zdravstva, nepremišljeno posega na področja, ki delujejo dobro in jih s predlaganimi spremembami ne vzpodbuja k razvoju in nadgradnji.
Na predlog Zakona o lekarniški dejavnosti smo v Lekarni Ljubljana podali še več vsebinskih pripomb, ki si jih lahko preberete tukaj.
