Lekarna Ljubljana je na današnji novinarski konferenci predstavila stališče Lekarne Ljubljana na predlog novega zakona o lekarniški dejavnosti in četrto sodbo upravnega sodišča glede Nove lekarne Postojna.
Predlog novega zakona o lekarniški dejavnosti: nepremišljeno in diskriminatorno poseganje v sistem
V sredini marca je ministrstvo za zdravje objavilo predlog novega zakona o lekarniški dejavnosti. V Lekarni Ljubljana smo pričakovali zakon, ki bo dopolnil in odpravil pomanjkljivosti trenutno veljavnega zakona iz leta 1992 ter se sistemsko lotil pomembnih nerešenih vprašanj v lekarniški dejavnosti, pri čemer bo upošteval razvoj lekarniške dejavnosti v tem času.
Namesto tega smo dobili predlog zakona, ki na sistemski ravni ne rešuje ključnih izzivov lekarniške dejavnosti, slabi položaj javnih lekarn v primerjavi z zasebniki, predvsem pa postavlja v slabši položaj lekarne v primerjavi z ostalimi ponudniki izdelkov za podporo zdravljena in ohranitev zdravja na trgu (to so specializirane prodajalne, drogerije, trgovci na drobno z izdelki za široko potrošnjo), ki praviloma ne zaposlujejo magistrov farmacije. Določila predloga novega zakona so v številnih delih v nasprotju z evropsko zakonodajo.
Kot največji javni zavod s področja lekarništva v državi z zdravili preskrbujemo približno 400 tisoč prebivalcev Ljubljane in okoliških krajev, zato ne moremo pristati na rešitve, ki dolgoročno pomenijo slabšo kakovost naših javnih storitev in posledično manj učinkovito preskrbo z zdravili.
Omejevanje tržnega dela dejavnosti lekarn - manj sredstev za razvoj lekarniške dejavnosti
Predlog zakona o lekarniški dejavnosti posega v področje, ki ga lekarne poleg osnovne lekarniške dejavnosti opravljajo na trgu, pri tem pa ne upošteva odločitev Evropskega sodišča in ustavnih načel svobodne gospodarske pobude, saj ta del dejavnosti omejuje. Ne glede na pravno obliko organiziranosti se dejavnost, ki se vrši na trgu, ne sme omejevati.
Dejstvo je, da lekarne poleg osnovne lekarniške dejavnosti opravljalo del svoje dejavnosti tudi na trgu, tj. s svetovanjem, izdelavo in prodajo izdelkov za podporo zdravljenju in ohranjevanju zdravja: kakovostnih kozmetičnih izdelkov, prehranskih dopolnil, živil za posebne zdravstvene ali prehranske namene, različnih izdelkov za nego in zaščito ljudi. Da lekarne z delom svoje dejavnosti delujejo na trgu, je praksa tudi v ostalih evropskih državah in ni nekakšna specifičnost v našem prostoru.
Rezultati, ki jih lekarne ustvarijo na podlagi tržne dejavnosti, so osnova za razvoj lekarniške dejavnosti: za investicije v nove enote, posodabljanje obstoječih enot, za izobraževanje strokovnega kadra v lekarnah in razvoj novih lekarniških storitev. Tendenca ministrstva, da tržni del radikalno omeji, so zato popolnoma nerazumljive (v kolikor ne bi veljale izključno za zdravila).
V zakonu je potrebno natančno in nedvoumno opredeliti osnovno lekarniško dejavnost, tj. dejavnost zagotavljanja preskrbe z zdravili, ki je javna zdravstvena služba, ter drugih dejavnosti, ki jih lahko lekarne izvajajo in se v celoti odvijajo na trgu. Seveda pa je potrebno tudi pri izvajanju tržnega dela dejavnosti slediti kakovostni in strokovni obravnavi strank, ki se ne sme izvajati na račun kakovostnega izvajanja javne službe.
Prepoved oglaševanja in kartic zvestobe – nelojalna konkurenca v prid zasebnega sektorja; nikakor ne pospešuje uporabo zdravil
V Lekarni Ljubljana se ne strinjamo z rešitvami, ki jih prinaša predlog zakona glede oglaševanja izvajalcev lekarniške dejavnosti in kartic zvestobe - predlagamo, da se omejitev v obeh primerih nanaša samo na zdravila, ne pa tudi na ostale izdelke, ki se prodajajo v lekarnah. Vsaka drugačna ureditev bi za lekarne pomenila nelojalno konkurenco, saj bi bili vsi ostali ponudniki na trgu v prednostnem položaju.
Kartica zvestobe je kot oblika programa zvestobe, način, kako strankam ponuditi dodano vrednost. S Kartico zvestobe Lekarne Ljubljana se lahko njeni uporabniki udeležijo redno organiziranih strokovnih predavanj in dogodkov, sodelujejo v programu Opustimo kajenje, se udeležijo številnih svetovanj in meritev v lekarnah – vse izmed naštetega brezplačno. Imetnikom kartice nudimo ugodnosti pri nakupu izdelkov, ki sodijo v tržni del dejavnosti lekarn. Ključni del tega dolgoročnega odnosa med lekarno in uporabnikom kartice zvestobe je prav skrb za zdravje in dobro počutje, nikakor pa ne spodbujanje k prekomerni uporabi zdravil. 160.000 uporabnikov Kartice zvestobe nam to tudi potrjuje.
Predlagamo, da se poišče taka zakonska ureditev, ki bi uporabnike stimulirala, da poiščejo izdelke za podporo zdravljenju in ohranitev zdravja na prodajnih mestih, ki zagotavljajo največjo strokovno usposobljenost zaposlenih in s tem tudi varnost pri uporabi.
Teritorialno omejevanje delovanja javnih zavodov - omejevanje konkurence in poseganje v pristojnosti lokalne skupnosti
Nerazumljiva in nesprejemljiva je določba, da se delovanje javnega zavoda omeji samo na območje občine ustanoviteljice oz. na območje sosednjih občin soustanoviteljic. Nerazumljiv je strah, da se tudi na področju izvajanja javnih služb uvede konkurenca. Prepričani smo, da imajo lokalne skupnosti, ki so po zakonu dolžne organizirati primarno zdravstveno dejavnost na svojem območju, pravico, da v svoje okolje povabijo tudi druge zavode. Ob upoštevanju »mreže lekarn« bi tako ravnanje samo okrepilo in izboljšalo izvajanje javne službe. Nujno je potrebno zagotoviti enako obravnavo in možnosti odpiranja lekarniških enot, tako za javne zavode kot za koncesionarje. Tudi na področju drugih javnih služb se lokalne skupnosti povezujejo in tako zmanjšujejo stroške.
Prepoved vertikalnih povezav - v nekaterih evropskih državah tak sistem uspešno deluje
Sporne so tudi rešitve ministrstva glede vertikalnega povezovanja. Kot ugotavlja celo samo ministrstvo, nekatere evropske države dovoljujejo vertikalno povezovanje in so s takim sistemom uspešne pri oskrbi prebivalstva z zdravili. Vertikalna povezava nikakor ne more vplivati na količino in vrsto zdravil, ki se izdajajo v enotah zavoda, ki ima oziroma je lastnik svoje veledrogerije, lahko pa bistveno pripomorejo k zmanjšanju stroškov in boljši oskrbi lekarn. Lekarna je za izdajo zdravil na recept plačana po storitvenem sistemu; plačilo je enako ne glede na vrednost zdravila. Cene zdravil določa država. Prepričani smo, da bi skrajšanje dobavne verige brez vmesnih privatnih posrednikov bistveno znižalo stroške za zdravila, ki jih pokriva Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, cene zdravil brez recepta pa bi bile nižje za končnega kupca.
Omejevanje izdelave zdravil z dovoljenjem za promet v galenskih laboratorijih v korist zgolj industriji
Ob izpolnjevanju pogojev za izdelavo zdravil z dovoljenjem za promet v galenskih laboratorijih, skladno z zahtevami dobre proizvodnje prakse za zdravila, je omejevanje nesmiselno in v škodo oskrbi prebivalstva ter vodi v zapiranje galenskih laboratorijev, ki premorejo ogromno znanja o izdelavi zdravil. Ne vidimo razloga, da se izvajalcem lekarniške dejavnosti prepove, da imajo dovoljenje za promet z zdravili, saj se v tej proizvodnji izdelujejo le t.i. »zdravila sirote« (zdravila, ki za farmacevtska podjetja niso zanimiva za izdelavo, in se izdelujejo v manjših serijah, primernih za slovenski trg). Tudi ta zdravila predpisujejo na recept zdravniki, tako, da lekarna nima vpliva na obseg njihove uporabe. Predlagana ureditev je lahko v korist samo veliki industriji zdravil.
Predlog zakona vsebuje tudi številne druge nesprejemljive rešitve, kot na primer, da je lahko direktor lekarniškega zavoda samo magister farmacije. Iz prakse drugih zdravstvenih zavodov v Sloveniji jasno izhaja, da mora vodilni kader izpolnjevati širše managerske sposobnosti. Menimo, da je sedanja ureditev, ki dopušča širše možnosti glede izobrazbe ustrezna.
Pozitivno: Krepitev vloge lekarniškega farmacevta v zdravstveni dejavnosti in nove storitve
Kot pozitivno pa izpostavljamo, da v predlogu zakona lekarniška dejavnost vključuje storitve farmacevtske obravnave pacienta, kamor sodijo npr. pregled uporabe zdravil, izdelava osebne kartice zdravil pacienta, farmakoterapevtski pregled, svetovanje za zdrav življenjski slog, svetovanje ob različnih meritvah …, ki jih v enotah Lekarne Ljubljana že redno izvajamo. Menimo namreč, da današnji način življenja, staranje prebivalstva in naraščanje števila predpisanih zdravil na posameznika, kar ima za posledico večje število ljudi, ki sočasno jemljejo več zdravilnih učinkovin, narekujejo novo pomembno vlogo farmacevtov v lekarnah, ki lahko z naštetimi storitvami in svetovanjem močno vplivajo na pravilno in varno uporabo zdravil ter s tem na boljšo kakovost življenja.
Pričakujemo, da bodo pripombe največjega lekarniškega zavoda v državi ustrezno upoštevane
Javni zavod Lekarna Ljubljana je do izteka roka javne obravnave predloga zakona o lekarniški dejavnosti posredoval svoje pripombe, in pričakuje, da jim bo ministrstvo za zdravje v največji možni meri prisluhnilo. Tudi zato, ker v fazi priprave predloga zakona nismo imeli možnosti predstaviti svojih stališč in argumentov.
Predlog zakona o lekarniški dejavnosti in pripombe Lekarne Ljubljana na ta zakon je na svoji seji, dne 13.4.2016, obravnaval tudi Svet zavoda Lekarne Ljubljana, in jih v celoti potrdil.
Upravno sodišče četrtič ugodilo tožbi Lekarne Ljubljana
Lekarna Ljubljana je prejela četrto sodbo upravnega sodišča z dne 31.03.2016, s katero je sodišče ponovno ugodilo tožbi Lekarne Ljubljana in odpravilo izpodbijani sklep ministrstva za zdravje, s katerim je ministrstvo zavrglo vlogo Lekarne Ljubljana za verifikacijo lekarne v Postojni in pritrdilo vsem tožbenim navedbam Lekarne Ljubljana.
Po mnenju sodišča soustanoviteljstvo javnega zavoda s strani različnih občin ni edini način, ki omogoča posameznemu javnemu zavodu delovanje na območju različnih občin. Posamezna občina lahko na drugo prenese izvrševanje posameznih ustanoviteljskih pravic javnega zavoda. Sodišče izrecno navede, da take oblike ne prepoveduje ne Ustava ne ostala zakonodaja.
S to obrazložitvijo je sodišče potrdilo zakonitost odločitve Lekarne Ljubljana v zvezi z lekarno v Postojni. Pričakujemo, da bo ministrstvo upoštevalo sodno odločitev.
