Predlog novega zakona o lekarniški dejavnosti je bil 6. 10. 2016 predstavljen na odboru državnega zbora za zdravstvo, na katerem je bila zaradi številnih zakonodajno-pravnih, ustavno vprašljivih in vsebinskih pripomb pred nadaljevanjem postopka izglasovana javna predstavitev mnenj o zakonu, ki bo 10. 11. 2016.
Lekarna Ljubljana bo odločno opozorila na nepremišljene in neustrezne rešitve posameznih področij lekarniške dejavnosti. Predlog zakona pod krinko povečane skrbi za paciente prinaša rešitve, ki bodo v predlagani obliki resno ogrozile razvoj lekarniške dejavnosti v Sloveniji. Največje posledice bo občutila Lekarna Ljubljana – kot največji lekarniški zavod in nosilec razvoja lekarniške dejavnosti v Sloveniji.
Sprašujemo se, kaj je namen predlaganega zakona. Pristriči peruti Lekarni Ljubljana, ki zaradi učinkovitega upravljanja z resursi, nenehnega izobraževanja in razvoja ter vpeljave novih storitev uspešno posluje, odpira (neprofitne) enote tudi na odmaknjenih, ruralnih območjih in na tržnem delu konkurira drugim ponudnikom s podobnimi izdelki (kot so npr. drogerije, specializirane prodajalne, hipermarketi …)? In to z namenom pretoka sredstev k velikim tujim korporacijam? Bi morala biti naša vizija urejanje svojega (majhnega) vrtička, brez želje po razvoju in izboljšavah storitev ter dostopnosti zdravil za paciente?
Država, zbudi se! Živimo v času nenehnih sprememb v visoko konkurenčnih okoljih in tisti, ki ne bo sledil napredkom na svojem področju in si ne bo prizadeval za vedno nove izboljšave ter koristi za svoje stranke, je v današnjem času obsojen na propad. In potem se bomo spet spraševali, zakaj so lahko drugi (po vsej verjetnosti tuja podjetja) uspešni, mi pa ne znamo in ne zmoremo. Ker nam lastna država to onemogoča!
S skoraj 300 strokovnjaki s področja farmacije in lekarniške dejavnosti imamo ogromno intelektualno ter strokovno zaledje in potencial, ki je gonilna sila razvoja. Pionirsko uvajamo nove storitve, brezplačne za naše stranke, kot je npr. pregled uporabe zdravil. V naših enotah nudimo še številne druge brezplačne storitve, ki se financirajo iz tržnega dela dejavnosti, katero pa predlog zakona radikalno omejuje: izdelava osebne kartice zdravil, strokovna predavanja o aktualnih zdravstvenih težavah, svetovanje za zdrav življenjski slog ob diabetesu, povišanem holesterolu, težavah s prostato, osteoporozi, program Opustimo kajenje, svetovanje o negi kože in druge preventivne storitve s svetovanjem. Po novem bomo primorani te storitve zaračunati strankam, saj država ne predvideva drugega vira financiranja.
V svoji proizvodni enoti – Galenskem laboratoriju Lekarne Ljubljana, proizvajamo več kot 150 izdelkov, med njimi 5 zdravil z dovoljenjem za promet – to so t.i. zdravila sirote, ki se izdelujejo v manjših količinah in zato niso zanimiva za industrijsko izdelavo, so pa pomembna na lokalnem trgu z zdravili. Predlog zakona prepoveduje lekarnam, da bi proizvajale tovrstna zdravila in ureja področje izdelave galenskih zdravil na način, ki zelo destimulativno vplivajo tako na razvoj novih izdelkov kot tudi na izdelavo že obstoječih. Kdo bo imel od tega koristi? Pacienti zagotovo ne.
V Lekarni Ljubljana se tudi zavedamo, da moramo kot uspešna organizacija deliti in pomagati. Pomagamo, kjer je potrebna pomoč, četudi za določeno področje še ni izdelanih vseh sistemskih rešitev – kot v primeru hospic paliativne oskrbe. Zavedamo se, da bo potreba po tovrstni oskrbi vedno večja, zato smo se odločili, da podpremo to dejavnost, in ustanovili zavod Ljubhospic, v sklopu katerega deluje Hiša Ljubhospica.
Lekarna Ljubljana se strinja, da je obstoječi zakon o lekarniški dejavnosti potreben korenite prenove, a si bo v okviru svojih zmožnosti prizadevala, da se bo trenutni predlog novega zakona preoblikoval na način, da izvajalcev lekarniške dejavnosti ne bo nesmiselno omejeval in da bo omogočal nadaljnji razvoj dejavnosti vsaj na dosedanjem nivoju.
