Beseda alergija je izpeljanka iz grških besed "allos" (drugačen) in "ergon" (delo) in pomeni drugačno dejanje oz. drugačno delo. Medicinsko gledano pa je alergija preobčutljivostna reakcija na telesu tuje snovi oz. dražila, ki jih imenujemo alergeni.
Alergene lahko vdihavamo, uživamo ali pa vstopajo v telo prek kože. Ko pride telo v stik z alergenom, se začno proizvajati protitelesa, ki branijo organizem pred temi snovmi. Vezava alergenov na njih pa povzroči sproščanje celičnih snovi, ki povzročijo močno vnetno reakcijo v okolici. Alergijske reakcije se lahko pojavijo na različnih delih telesa: dihala (alergijski rinitis, astma ...), koža (alergija na hrano, zdravila, sonce, piki žuželk ...), oči, prebavila ... Jakost alergijske reakcije je lahko različna, od blago izražene do smrtno nevarne, ki jo imenujemo tudi anafilaksija oz. anafilaktični šok. Alergijske reakcije na splošno delimo glede na njihov vzrok, prizadeti del telesa ali kakšno drugo značilnost.

Sezonski alergijski rinitis je alergija na vdihane pelode ali cvetni prah in ji pravimo tudi seneni nahod. Spomladanski seneni nahod povzročajo leska, breza, vrba, pozneje v zgodnjem poletju pa bukev, javor, hrast in številne trave.
Alergija se začne z draženjem nosu, žrela in oči, sledi pa močno solzenje, kihanje in voden izcedek iz nosu. Nekateri ljudje imajo tudi glavobole, kašljajo, težko dihajo, izgubijo tek in slabo spijo.

Celoletni alergijski rinitis povzroča podobne simptome, kot prej omenjeni sezonski rinitis, s to razliko, da se pojavljajo simptomi skozi vse leto. Alergeni so hišni prah, pršice, dlaka, perje, živalski prhljaj ali plesni.

Alergijski konjuktivitis je alergijsko vnetje veznice, tanke opne, ki prekriva notranjo površino veke in zunanjo površino zrkla. Očesne beločnice ob stiku z alergenom pordijo in otečejo, enako velja tudi za veke. Oči pečejo in se obilno solzijo. Poleg že omenjenih alergenov lahko alergijsko reakcijo povzročijo tudi zdravila, ki jih dajemo v oči (kapljice, mazila), kozmetični pripravki (črtala, senčila, pudri) ali različne snovi, ki jih lahko zanesemo na oči z nečistimi rokami.
Vendar te reakcije prizadenejo predvsem kožo vek in okolico oči, po mehanizmu nastanka pa ne gre vedno za tipično alergijo, pač pa za kontaktni dermatitis (glej dermatitis).

Alergija na hrano je alergijska reakcija na določeno sestavino hrane, ki pa jo moramo ločiti od intolerance za določeno hrano, pri kateri ne gre za alergijo, pač pa je vzrok drugje. Nekateri ljudje npr. nimajo encimov potrebnih za presnavljanje določenih hranil, posledica uživanja le teh pa so prebavne težave. Znaki alergije na hrano se običajno začnejo v zgodnjem otroštvu in se kažejo običajno kot izpuščaj. Izpuščaj lahko, ni pa nujno, spremljajo prebavne težave (slabost, bruhanje, driska). Zelo močni alergeni se nahajajo v stročnicah, lešnikih oz oreščkih, školjkah, jagodah, jajcih, čokoladi, mleku ... Reakcija po zaužitju take hrane je lahko zelo burna – izpuščaji po vsem telesu, žrelo in grlo začneta otekati in pojavijo se lahko težave z dihanjem.

Alergija na pike žuželk

Običajno se na mestu pika pojavi majhna oteklina in srbenje, pri nekaterih ljudeh pa je ta reakcija veliko burnejša - izpuščaji in srbenje po celem telesu, težave z dihanjem, oteklo žrelo in grlo, astmatični napad, včasih tudi alergijski šok-anafilaksija.
Do anafilaksije nikoli ne pride ob prvem stiku z alergenom, pač pa ta nastane ob ponovnem stiku z enakim alergenom. Enako velja tudi pri alergiji na penicilin.
Ljudje, ki so alergični na pike žuželk ali na določene sestavine hrane ali zdravila, zlasti tisti, ki so že imeli anafilaktični napad, naj bi vedno nosili s seboj injekcijo adrenalina, kar je tudi prvi ukrep pri zdravljenju anafilaksije, nato pa je potreben takojšen prevoz v bolnišnico.

Koprivnica ali urtikarija je alergijska reakcija, omejena na kožo in podkožje. Pojavi se v obliki gladkih, rahlo dvignjenih ploskev, ki so bolj pordele ali bolj blede kot preostala koža v okolici in močno srbijo. Enako reakcijo občutimo, če se spečemo s koprivo, od tod tudi ime koprivnica.
Koprivnica in srbenje sta najpogostejša simptoma tudi pri alergiji na fizikalne dražljaje, npr. sonce, mraz, vročina ...

Samozdravljenje in zdravljenje alergij

Tudi v primeru alergij velja preprosto pravilo – bolje preprečevati kot zdraviti, kar pomeni, da z izogibanjem alergenom lahko preprečimo alergijsko reakcijo.

Kaj lahko storimo?

• Odstranitev domačih živali oz hišnih ljubljenčkov.
• Odstranitev stanovanjske opreme, kjer se nabira prah in pršic.
• Uporaba protialergijskih posteljnih prevlek.
• Uporaba klimatskih naprav in prečiščevalcev zraka z ustreznimi filtri.
• Izogibanje določeni hrani, zdravilom in drugim snovem, ki povzročajo alergijo.
• Izogibanje soncu.
• Menjava delovnega mesta ali celo poklica.
• Preselitev v kraj, kjer je prisotnost alergena majhna ali ga sploh ni.

Če pa do alergije že pride, se pri blažjih oblikah lahko obrnemo po pomoč in nasvet v lekarno. Ponavadi se za zdravljenje uporabljajo antihistaminiki, bodisi v peroralni obliki ali pa v obliki lokalnih pripravkov za nanos na kožo.
Za težave z zamašenim nosom lahko uporabimo tudi dekongestive, vendar ne več kot par dni, pri blagih oblikah alergičnega konjuktivitisa pa lahko oči izpiramo z umetnimi solzami, fiziološko raztopino ali uporabimo primeren vazokonstriktor. V času alergijskega konjuktivitisa ni priporočljivo nositi kontaktnih leč.
Pri pikih žuželk je pomembno, da srbečega mesta ne praskamo in s tem preprečimo dodatno poškodbo in okužbo. Prizadeto mesto lahko hladimo z obkladki, ali nanašamo na mesto pika pripravke, ki nam dajejo občutek hlajena in zmanjšujejo bolečino, oteklino, rdečino ter blažijo srbenje (razni geli z mentolom, kafro, raznimi adstringenti).
Če težave ne minejo oz. gre za hujšo obliko alergije, pa je potreben obisk pri zdravniku, ki nam poleg antihistaminika v perolralni obliki predpiše lahko še antihistaminike v obliki očesnih kapljic in kapljic ali pršila za nos, kortikosteroide v obliki mazil in krem, kapljic in mazil za oči, kapljic in pršila za nos, pri hudih oblikah pa tudi kortikosteroide v peroralni obliki.

Pripravila: Tatjana Prebilič Struna, mag. farm.

Koledar cvetenja

Koncentracija cvetnega prahu v zraku

Dermatitis je vnetje zgornjih plasti kože in se kaže z mehurji, pordelostjo, oteklino, luščenjem in ponavadi tudi srbenjem.

Kontaktni dermatitis povzroča stik z določeno snovjo, izpuščaj je omejen na en del kože in je pogosto ostro ločen. Snovi lahko povzročijo vnetje na dva načina:

• z draženjem (nealergijski kontaktni dermatitis)
• z alergijsko reakcijo (alergijski kontaktni dermatitis)

Kadar se dermatitis pojavi ob stiku z določenimi snovmi, temu pa je sledila izpostavljenost sončni svetlobi, govorimo o fotoalergičnem dermatitisu.

Med snovmi, ki lahko povzročajo takšno reakcijo, so sredstva za sončenje, losjoni po britju, dezodoranti, parfumi, antibiotiki, razna olja ...

Zato je pomembno, da se izogibamo vsemu, kar povzroča tako reakcijo. Pri tem je pomembno, da med sredstvi za zaščito pred soncem izberemo taka, ki so nemastna, najbolje v obliki gela. Simptome dermatitisa ponavadi odpravijo kortikosteroidne kreme in mazila, za kar je potreben obisk pri zdravniku, antihistaminiki pa odpravijo le srbenje, na ostale simptome pa nimajo večjega vpliva.

Pogosti vzroki alergijskega kontaktnega dermatitisa

Kozmetika: depilacijske snovi, lak za nohte, črtalo in senčila za veke, pudri, dezodoranti, parfumi, losjoni po britju, sredstva za sončenje.

• Kovine: nikelj
• Rastline: strupeni bršljan, ambrozija, jegličevke
• Kemikalije: strojila v obutvi, antioksidanti v rokavicah, perilu, obutvi, mehčalci, pralni praški ... 

Pripravila: Tatjana Prebilič Struna, mag. farm.

V drugi polovici 20. stoletja so se ob množičnem izpostavljanju sončni svetlobi pričeli kazati raznovrstni škodljivi učinki na koži. Večinoma jih povzroča delovanje ultravijoličnega dela spektra sončnega sevanja. Že dolgo so znane zgodnje posledice čezmernega izpostavljanja soncu, kot so npr. sončne opekline. Danes se vedno pogosteje pojavljajo različne alergijske reakcije na koži, vedno več je tudi dokazov, da je izpostavljanje soncu glavni dejavnik tveganja za razvoj kožnega raka in vzrok za pospešeno staranje kože.

POLIMORFNA FOTODERMATOZA je najpogostejša oblika alergije na sonce. Pojavi se zgodaj spomladi ali poleti, ko smo nekaj dni zapored izpostavljeni močnemu soncu. Gre za preobčutljivost za UVA-žarke. Srbeča žarišča so običajno vezana na soncu izpostavljena mesta: na obrazu, vratu, dekolteju in zgornjem delu trupa. Če se izogibamo soncu, po nekaj dneh postopoma zbledi. Na tovrstno reakcijo lahko pomislimo tudi takrat, ko je koža pokrita s tanko tkanino, ki prepušča UV žarke.

FOTOALERGIJSKIH REAKCIJ na koži zaradi snovi, ki jih nanašamo na kožo ali zaužijemo, je bistveno manj. Bistvo fotoalergijskih dogajanj je, da se ob delovanju UV žarkov sicer imunološko neaktivno zdravilo ali njegov delec spremeni v antigeno molekulo. Do reakcije običajno ne pride po prvem izpostavljanju sončnim žarkom, pojavi se po drugem ali naslednjih obsevanjih. Znaki alergijske reakcije na koži se kažejo kot srbeča rdečina, mehurčki, kasneje sledi luščenje prizadetih delov.

FOTOTOKSIČNA REAKCIJA Gre za reakcijo med neko snovjo, ki smo jo nanesli na kožo ali jo zaužili in soncem. Na mestu kjer je bila taka snov in jo je obsijalo sonce pride do močne vnetne reakcije, srbenja, mehurjev in rdečine. Najpogostejše snovi, ki tako reakcijo sprožijo so v visokih travah, peteršilju, parfumih, figah,oljih in kozmetičnih sredstvih, ki jih nanašamo na kožo. Podobno reakcijo v koži lahko povzročijo tudi določena zdravila, ki jih uživamo v času sončenja. Znaki take reakcije na koži so podobni opeklini: oteklina, rdečina, mehurji. Koža prizadetih predelov zelo srbi, kasneje je lahko močneje pigmentirana (hiperpigmentacija).Fototoksične reakcije na zdravila ne more preprečiti niti okensko steklo, ne zaščitna očala.

Če jemljete katero od zdravil, ki spada v skupino antibiotikov, antimikotikov, diuretikov, antiaritmikov, peroralnih antidiabetikov, zdravil za sistemsko zdravljenje aken, hormonskih kontrceptivov, zdravila za hormonsko nadomestno terapijo, nesteroidnih antirevnmatikov, antipsihotikov, antiepileptikov, citostatikov, lokalnih antihistaminikov, povprašajte farmacevta, če je sončenje ob uporabi tega zdravila priporočljivo.

Farmacevt svetuje

Kaj storiti, če ste alergični na sonce?

Tem ljudem svetujemo, naj bodo na začetku sončenja izpostavljeni čim manj časa. Zaščitna oblačila, med katerimi so najprimernejša tista z dolgimi rokavi, klobuki s širokimi krajci ter dolge hlačnice, do neke mere preprečijo neprijetne reakcije na koži.

Svetujemo, da imate v svoji »potovalni lekarni«, ki vas spremlja na dopust:

Zdravila proti alergiji (antihistaminike) - nekatere lahko dobite v lekarni brez recepta.

Simptome alergij se najpogosteje zdravi z antihistaminiki. Ta zdravila delujejo tako, da preprečijo izločanje histamina in drugih mediatorjev, ki sprožijo alergijsko reakcijo v telesu in s tem poškodbo tkiv. Zdravila so na voljo v več farmacevtskih oblikah (tablete, sirupi in geli za nanos na kožo). Moderni antihistaminiki so učinkovita in varna zdravila, ki omilijo simptome alergijske reakcije. Pri tistih, ki imate težave z alergijo na sonce, priporočamo, da vsaj teden dni pred odhodom na morje oz. pred predvidenim sončenjem, pričnete jemati tablete antihistaminikov.

Kreme za zaščito pred UV žarki. Svetujem, da uporabljate sredstva, ki so namenjena občutljivi koži, nagnjeni k alergijam.

• Če jemljete zdravila, povprašajte farmacevta, če je sončenje ob uporabi tega zdravila priporočljivo.
• Ne izpostavljajte se soncu med 11. in 16. uro, ko je to najmočnejše.
• V začetku namažite kožo s sredstvom za sončenje, ki vsebuje visok zaščitni faktor. Po dveh do treh tednih se koža sončnih žarkov navadi in prenese več sonca. Takrat lahko uporabite nižji zaščitni faktor.
• Najbolj ogrožena so naslednja mesta na koži: nosni greben, ličnice, ramena, dekolte, prsne bradavice, stegna (ob robu izreza kopalk), kolenski zgib, podplati, zato jih morate še posebej skrbno zaščititi. Dobro si zavarujte ustnice, saj ima koža na njih le malo lastne zaščite.
• Tudi lase je treba zaščititi pred soncem. Pokrijte jih z ruto ali klobukom.
• Uporabljajte kvalitetna sončna očala.
• Sredstvo za sončenje nanesite na kožo že 30 minut pred začetkom sončenja, v zadostni količini. Kremo nanesite zopet po vsakem kopanju, brisanju z brisačo oz. vsaki dve uri.
• Olje za sončenje, ki ima zelo nizek zaščitni faktor, uporabljajte le, če ste že zelo zagoreli in ni več nevarnosti, da bi dobili opekline.
• Če preživljate počitnice ob vodi, uporabljajte vodoodporna sredstva za sončenje, saj bodo varovala kožo tudi med plavanjem.

Zelo ogroženi so dojenčki in majhni otroci, zato jih ne izpostavljajte neposrednim sončnim žarkom. Sončne opekline v otroštvu povečajo tveganje za nastanek kožnega raka v kasnejših letih. Otroci naj nosijo lahka, svetla oblačila in pokrivala. Tudi za bolnike z visokim krvnim tlakom in bolnike po srčnem infarktu je izpostavljanje soncu lahko nevarno.

Za nego kože svetujem mleko s pantenolom, ki ga uporabite vsakodnevno.

Mleko vsebuje 1odstotek aktivne učinkovine D-pantenola; ta se v kožnih celicah spremeni v pantotensko kislino, ki ima pomembna vlogo pri rasti in obnavljanju kože. Olivno olje, ki je ena od glavnih sestavin mleka, vrača koži prožnost in voljnost. Mleko s pantenolom je namenjeno negi telesa po vsakem prhanju, sončenju, solariju ali savni.

Kaj storiti, če se ob jemanju zdravila razvije fototoksična reakcija?

Ob prvih znakih žarišč na koži, se je treba umakniti s sonca. Kadar ugotovimo, da težave povzroča določeno zdravilo, priporočamo, da ga prenehate jemati in v sodelovanju z zdravnikom zamenjate z drugim ustreznim zdravilom. V lekarni smo vam vedno na voljo s strokovnimi informacijami o pravilni in varni uporabi vašega zdravila.

pripravila: Nina Šterbenc, mag. farm.