Boleče, nemirne, utrujene in težke noge, ki v predelu goleni ali gležnjev zatekajo, so znak zastajanja krvi v venah.
Vensko popuščanje je ena pogostejših težav starostnikov, saj med 50 in 60 % odraslih žensk trpi zaradi te bolezni, po nekaterih podatkih pa tudi do 50 % odraslih moških. Najpogosteje se pojavijo krči in bolečine v nogah. Noge so pogosto nemirne, utrujene in težke, prav tako se lahko pojavijo srbečica in pekoči občutek v nogah ter tudi zatekanje goleni ali gležnjev. Simptomi se poslabšajo čez dan in po dolgotrajnem stoječem delu. Težave so izrazitejše v poletnem času, ker se vene zaradi vročine še dodatno razširijo. Pri ženskah se poslabšajo v obdobju pred menstruacijo in v času nosečnosti.
Dejavniki tveganja za nastanek venskega popuščanja so vedenjski, nanje lahko vplivamo s spremembo življenjskega sloga, ali nevedenjski, na katere nimamo vpliva. Med nevedenjske dejavnike tveganja štejemo dednost, starost nad 50 let, ženski spol, prebolelo globoko vensko trombozo in nekatere druge. Najpomembnejši dejavnik je dednost, saj če imata oba starša vensko popuščanje, je verjetnost prenosa na potomca več kot 90%.
Med vedenjske dejavnike tveganja spadajo previsoka telesna teža, telesna nedejavnost, kajenje in pretežno stoječi ali pretežno sedeči poklici. Z uravnavanjem telesne teže, pravilno prehrano, redno telesno dejavnostjo in prenehanjem kajenja lahko preprečimo ali upočasnimo nastanek venskega popuščanja oz. izboljšamo simptome ter zmanjšamo težave, če je bolezen že prisotna.
Vensko popuščanje se pojavi, ko se venske zaklopke in mišična črpalka v mišicah stopal ter goleni, ki črpajo kri iz nog proti srcu oz. preprečujejo zatekanje krvi nazaj v noge, okvarijo. Kri začne zatekati nazaj v noge in zastajati v venah, zaradi česar se vene dodatno razširijo in venske zaklopke še bolj razmaknejo, kar stanje še dodatno poslabša.
S pomočjo fotopletizmografskih meritev lahko izmerimo čas, ki je potreben za polnitev venskega ožilja. Glede na rezultat se lahko težave izključijo, npr. če je ta čas visok, se svetujejo preventivni ukrepi, če je ta čas nizek, pa se osebo napoti naprej na preiskave k zdravniku. Sama fotopletizmografija je namreč presejalna in ne diagnostična metoda. Diagnozo lahko postavi zdravnik na podlagi anamneze, pregleda nog in dodatnih preiskovalnih metod.
Kronično vensko popuščanje je napredujoča bolezenska sprememba ven na nogah, ki nastane zaradi okvare venskih zaklopk. Dejavniki tveganja so povezani z življenjskim slogom, kot so prevelika telesna teža, nezadostna telesna aktivnost in kajenje. Začetni simptomi zajemajo težke in boleče noge, pekoč občutek v nogah, srbečico, nočne krče ter nemirne noge.
V Lekarni Ljubljana smo za vas pripravili video z vajami za preprečevanje in lajšanje težav pri venskem popuščanju.