Strokovno

V času izbruha bolezni COVID-19, ki jo povzroča virus SARS-CoV-2 iz družine koronavirusov, se pojavljajo različne informacije o nekaterih zdravilih, ki lahko poslabšajo potek bolezni. Med drugim tudi, da zdravila, ki vsebujejo zdravilno učinkovino ibuprofen, lahko poslabšajo potek bolezni COVID-19.

Srčno-žilni bolniki — bolniki s povišanim krvnim tlakom, srčnim popuščanjem, koronarno ali drugo aterosklerotično žilno boleznijo ter sladkorno boleznijo — sodijo med bolnike, pri katerih imajo lahko virusna obolenja, tudi COVID-19, slabši potek. Mnogi od teh bolnikov prejemajo zdravila, ki vplivajo na reninangiotenzinski sistem, tj. zaviralce konvertaze angiotenzina (ACE) ali zaviralce angiotenzinskih receptorjev (ARB). V strokovni in laični javnosti so se zato začela pojavljati vprašanja o možni interakciji med COVID-19 ter zaviralci ACE oziroma ARB. Objavljamo skupno stališče Združenja kardiologov Slovenije in Združenja za arterijsko hipertenzijo pri Slovenskem zdravniškem društvu.

Koža dojenčkov in majhnih otrok je nežnejša in občutljivejša kot koža odraslih. Ker se še razvija, je posebno skrb treba nameniti izbiri izdelkov za nego. Izdelki za nego niso namenjeni le vzdrževanju čistoče, ampak ohranjanju mehke ter nežne kože. V prvi vrsti morajo zagotavljati popolnoma varno uporabo.

Po porodu nastopi za žensko zaradi hormonskih tudi cela vrsta telesnih in čustvenih sprememb. V domačem okolju ji pri spopadanju z novo vlogo pomaga patronažna medicinska sestra, ki jo obišče na domu. Šesti teden po porodu je običajno mama naročena na kontrolni ginekološki pregled. Nekatere porodnišnice priporočajo, da se ob pojavu zdravstvenih težav, kot sta povišana telesna temperatura ali krvavitev v prvih tednih po porodu, mama obrne na dežurno službo porodnišnice.

Alergija je preobčutljivost na določeno snov, alergen, ki ga imunski sistem napačno prepoznava kot telesu škodljiv. Zaradi nastanka specifičnih protiteles na alergen, ki je lahko rastlinskega, živalskega ali kemičnega izvora, pride ob ponovnem stiku do bolezenskega odziva.

Prehranske vlaknine so snovi v hrani, ki se ne morejo prebaviti in preiti v tanko črevo našega telesa. Najpogosteje jih najdemo v živilih rastlinskega izvora, npr. v sadju, zelenjavi, oreščkih ali žitih. Vir vlaknin so tudi izdelki z dodanimi vlakninami ali prehranska dopolnila.