Že nekaj mesecev imam občasne težave z nespečnostjo. Kljub temu, da sem utrujena, ne morem zaspati. Včasih se ponoči tudi prebujam, včasih tudi večkrat na noč. Ker nimam hudih težav, še nisem obiskala zdravnika, bi si pa rada pomagala sama. Kaj mi lahko svetujete? Slišala sem, da pomaga tudi melatonin? Kakšne izkušnje imate s tem?
Telo potrebuje spanje za normalno delovanje živčnega sistema in regeneracijo. Pomembno vpliva na vrsto fizioloških funkcij, delovanje živčnega sistema, izločanje različnih hormonov, razpoloženje in posledično na kakovost življenja. Ob pomanjkanju spanca delovanje imunskega sistema oslabi, zaradi česar smo bolj dovzetni za okužbe in prehlade. Za osebe z nespečnostjo je značilno, da težko zaspijo, ne morejo spati dalj časa brez prekinitve ali pa imajo po zbujanju občutek, da so spali premalo časa. Vzroki za nespečnost so različni: živčnost, stres ali strah, tudi nekateri drugi.
Pri nespečnosti si lahko pomagate z zdravili brez recepta. V tovrstne namene se najpogosteje uporabljajo baldrijan, hmelj, meta in melisa ali kombinacije teh zdravilnih rastlin. Delujejo tako, da pomirijo in uspavajo, zato so še posebej primerne, če je vzrok nespečnosti živčnost, stres ali strah. Na voljo je tudi zdravilo z doksilaminom, ki se pri odraslih uporablja za kratkotrajno simptomatsko zdravljenje občasne nespečnosti, težavah pri uspavanju in prebujanju ponoči.
Melatonin je hormon, ki nastaja v naših možganih in ima različne funkcije, vpliva na menstrualni cikel in razvoj gonad, ima zaščitno vlogo v koži in nadzoruje cirkadiani (24-urni) ritem procesov v telesu. Prične se izločati takoj, ko se začne temniti, največ pa se ga izloči med 2. in 4. uro zjutraj.
Prehranska dopolnila z melatoninom je potrebno jemati skladno z naravnim cirkadianim ritmom, ko se stemni oziroma čim bližje običajnemu času spanja. Svetuje se le občasna uporaba, ker ni zadosti podatkov o varnosti pri dolgotrajnem jemanju. Naslednji dan po jemanju se lahko pojavi zaspanost in utrujenost, zato se vsaj pet ur po jemanju melatonina odsvetuje vožnja ali upravljanje s stroji vsem, ki občutijo te učinke.
Jemanje melatonina se odsvetuje bolnikom s kakršnokoli vnetno ali avtoimunsko boleznijo, nosečnicam in doječim materam, otrokom in mladostnikom, epileptikom, astmatikom, osebam z osebnostnimi motnjami, motnjami razpoloženja ali vedenja, osebam, ki jemljejo katerakoli zdravila, razen če se pred začetkom jemanja posvetujejo z zdravnikom in osebam, ki uporabljajo sintezne ali naravne snovi, ki imajo pomirjevalne ali uspavalne lastnosti.
Po priporočilih Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke lahko prehranska dopolnila z melatoninom vsebujejo v dnevnem odmerku 0,44 mg melatonina ali manj. Izdelki, ki imajo višjo vsebnost melatonina se razvrščajo med zdravila in morajo pridobiti dovoljenje za promet kot zdravila.
Pomembna je tudi ustrezna higiena spanja. Telesna aktivnost čez dan nam bo pomagala lažje zaspati, vendar je ne smemo izvajati 3 ure pred spanjem. Potrebno se je izogibati spanju čez dan. Pred spanjem se odsvetuje večja količina hrane in pijače, še posebej tiste, ki vsebuje poživila, npr. kofein. Kajenje in uživanje alkohola prav tako motita spanec. Zjutraj je potrebno vedno vstati ob isti uri, ne glede na to, koliko smo spali ponoči. V spalnici naj ne bo hrupa ali svetlobe, ustrezna temperatura naj bo med 15 in 21°C. Če ne morete zaspati, zapustite posteljo in se vrnite šele ko boste zaspani.
Lep pozdrav,
Milan Balaban, mag. farm.
