Prehod v menopavzo in menopavza sta naravni del življenja vsake ženske. Spremembe, povezane s tem obdobjem, ki vplivajo na zdravje in kakovost življenja, je mogoče obvladovati s podpornimi ukrepi in tudi zdravili.
Kaj je menopavza
Menopavza se pri ženskah v povprečju pojavi okrog petdesetega leta starosti. Čas nastopa menopavze se določi za nazaj, po 12 mesecih brez menstrualnih krvavitev. Obdobje pred zadnjo menstruacijo, prehod v menopavzo, imenujemo perimenopavza.
Način življenja in življenski slog lahko pomembno vplivata tudi na doživljanje menopavze. Da bodo težave, povezane s prehodom v menopavzo čim manj izražene, je zelo pomembno skrbeti za zdrav način življenja. Prehod v menopavzo se v povprečju začne nekaj let pred menopavzo in vključuje številne fiziološke spremembe, ki lahko vplivajo na kakovost življenja ženske. Zanj so značilni neredni menstrualni cikli in hormonska nihanja, ki jih pogosto spremljajo vročinski oblivi, motnje spanja in razpoloženja. Vročinski oblivi lahko trajajo tudi več let.
Zgodnja menopavza v prvi polovici petega desetletja življenja ali celo pred štiridesetim letom starosti je lahko povezana s povečanim tveganjem za srčno-žilne bolezni, izgubo kostne mase in upadom kognitivnih sposobnosti.
Nekateri začetni znaki in simptomi sprememb menopavzalnega prehoda niso specifični in so lahko povezani tudi z drugimi obolenji.
Zgodnje spremembe vključujejo:
• vazomotorne simptome: vročinski valovi, nočno potenje, palpitacije, glavoboli,
• psihične težave: nervoza, razdražljivost, nihanja razpoloženja, tesnoba in depresija,
• motnje pozornosti in koncentracije: utrujenost, zaspanost ali nespečnost,
• pridobivanje telesne mase.
Medtem ko so vročinski oblivi v tem obdobju na splošno dobro znani, pa so na primer povečana občutljivost dojk, motnje spanja in izguba libida manj pogosto prepozna kot del sprememb. Palpitacije srca, napade panike, glavobole, bolečino v sklepih ali omotico v tem obdobju lahko napačno povežemo tudi z drugimi obolenji.
Do sprememb v menopavzi pride zaradi upada hormonov estrogena in progesterona. Hormonske spremembe v menopavzi vplivajo tudi na splošno počutje vsake ženske.
Po menopavzi krvne žile izgubijo prožnost zaradi pomanjkanja estrogena in drugih dejavnikov, kot sta starost in stres. Že blago povišanje krvnega tlaka pri ženskah v tem obdobju lahko poveča tveganje za srčni infarkt in možgansko kap.
Motnje spanja, ki so prisotne najmanj tri noči na teden v obdobju treh mesecev, lahko vodijo do zmanjšane kakovosti življenja in so dodatni dejavnik tveganja za presnovne bolezni, kot so sladkorna bolezen, debelost in srčno-žilni dogodki.
Pozne spremembe, povezane z menopavzo, vključujejo:
• osteoporozo z zmanjšano kostno gostoto: zgodnja menopavza pomeni večje tveganje,
• spremembe na koži in nohtih ter povečano izpadanje las,
• tveganje za bolezni srca in ožilja, ki se lahko dodatno poveča ob čezmerni telesni masi, zvišanih vrednostih maščob v krvi in povišani vrednosti krvnega tlaka,
• urogenitalna atrofija s simptomi suhosti in pekočega občutka ter pogostejšimi vnetji – vaginalnimi in vnetji sečil. Zaradi oslabitve sfinktra lahko ženske pogosteje občutijo potrebo po uriniranju, kar lahko vodi tudi v inkontinenco.
Obvladovanje sprememb
Začetne menopavzalne spremembe je mogoče nekoliko obvladovati z zdravim življenjskim slogom, ki vključuje zdravo prehranjevanje, redno telesno vadbo z dovolj spanja, počitka in sprostitve.
Nekatere blažje težave lahko zmanjšamo ali odpravimo tudi z uporabo fitofarmakov oziroma izdelkov iz zdravilnih rastlin.
Pred samozdravljenjem težav, povezanih z menopavzo, se vedno posvetujte s svojim zdravnikom in/ali farmacevtom v lekarni. Pri hujših in motečih težavah so na voljo učinkovite možnosti zdravljenja.
