Izogibajte se soncu in solarijem, saj izpostavljenost ultravijoličnim žarkom iz naravnih in umetnih virov bistveno povečuje tveganje za nastanek melanoma.
Melanom je oblika kožnega raka, ki se razvije iz melanocitov, celic kože, specializiranih za tvorbo melanina. V svetovnem merilu je najpogostejši v starostni skupini od 20 do 30 let.
Večina kožnih melanomov se razvije v zdravi koži, vendar pogosteje pri ljudeh, ki imajo veliko število melanocitnih pigmentnih znamenj. Najpogosteje se pojavi nenadoma kot nepravilno črno, rjavo ali rožnato znamenje, ali pa začne že obstoječe znamenje rasti ter spreminjati obliko in barvo.
Najpogostejša oblika je povrhnje rastoči melanom, ki predstavlja 70 % vseh kožnih melanomov in se običajno razvije iz že obstoječega znamenja.
Nodularni melanom je druga najpogostejša oblika, ki predstavlja od 15 do 30 % vseh kožnih melanomov in raste precej hitreje kot povrhnje rastoči.
Lentigo maligni melanom predstavlja od 4 do 10 % vseh kožnih melanomov, pojavi pa se v obliki velike neenakomerno obarvane pege, najpogosteje na ženskem obrazu po 50. letu starosti, raste počasi in redko zaseva.
Med druge oblike melanoma spadata še sluznični in očesni melanom.
Za postavitev diagnoze kožnega melanoma ni dovolj zgolj pregled, potrebna je biopsija prizadete kože. Sprememb na koži se ne sme zgolj zamrzniti, odstraniti z vročim instrumentom ali kako drugače povrhnje odstraniti. Potreben je izrez prizadete kože, patološki izvid, na podlagi katerega se potrdi diagnoza kožnega melanoma ali zagotovi, da gre le za nenevarno (benigno) spremembo.
Tudi v primeru kožnega melanoma ne gre vedno za obliko bolezni, ki bi zahtevala nadaljnjo obravnavo. Ločimo namreč neinvazivno obliko kožnega melanoma ali melanom in situ, pri katerem zadostuje zgolj izrez kože s petimi milimetri dodatnega roba zdrave kože ob tumorju.
Pri invazivni obliki kožnega melanoma je zelo pomembno, kako globoko v koži raste – debelina tumorja po Breslowu. Pri vseh melanomih, ki so tanjši od 0,8 mm, za postavitev dokončne diagnoze in stadija bolezni niso potrebne nobene dodatne preiskave.
Pri melanomih, debelejših od 0,8 mm, pa opravijo dodatne preiskave, s katerimi se opredeli, ali se je kožni melanom razširil po telesu.
Stadiji melanoma:
• stadij 0 (melanom in situ): tumor ne sega prek povrhnje plasti kože, ne zaseva v bezgavke in oddaljene organe,tveganje za ponovitev bolezni in pojav zasevkov je izredno majhno,
• stadij 1: debelina melanoma je do 2 mm, ni zasevkov v bezgavkah niti v oddaljenih organih, tveganje za ponovitev bolezni in pojav zasevkov je majhno,
• stadij 2: odvisen je od debeline melanoma,
• stadij 3: tumor se je v obliki zasevkov razširil na regionalne bezgavke, ni zasevkov v oddaljenih organih,
• stadij 4: melanom je zaseval v oddaljene bezgavke ali druge organe (koža, jetra, pljuča, možgani).
Uspešnost zdravljenja je odvisna od zgodnje diagnostike in pravilne izbire metode zdravljenja, saj se tako izognemo velikim operativnim posegom in ponovitvam. V nekaterih primerih je tako značilen, da ga lahko izkušeni dermatolog prepozna na prvi pogled, včasih pa se ne more potrditi niti z dermatoskopom, ki ima posebni sistem osvetlitve leče in spremembo na koži močno poveča za 10 do 40-krat. Za dokončno diagnozo pa sta pri vsaki sumljivi pigmentni kožni spremembi potrebni biopsija in histološka preiskava.
Če je kožni melanom odkrit dovolj zgodaj, je v veliki večini primerov ozdravljiv in je kirurško zdravljenje največkrat edino zdravljenje, ki ga bolniki z zgodnjim melanomom potrebujejo. Kirurško zdravljenje je odvisno predvsem od debeline melanoma. Pri teh bolnikih je zato edino potrebno zdravljenje širok izrez kožnega melanoma z varnostnim robom enega centimetra zdrave kože. Poseg se opravi ambulantno v lokalni anesteziji. Celjenje traja nekaj tednov in večinoma poteka brez zapletov, le redko se lahko pojavi vnetje okrog rane.
Pri napredovanih melanomih so vključene še druge oblike zdravljenja, kot sta obsevanje in zdravljenje z zdravili. Po končanem zdravljenju je pri bolnikih vedno potrebno sledenje, ki je pogostejše prvi dve leti po končanem zdravljenju, ko je verjetnost ponovitve največja.
Ker je dokazano, da UV-žarki poleg staranja kože povzročajo tudi kožnega raka, je dobro upoštevati tudi nasvete za zmanjšanje tveganja za nastanek melanoma:
• izogibajte se soncu med 10. in 16. uro, ko je UV-indeks najvišji,
• če je le mogoče, se zadržujte v senci,
• ne obiskujte solarija,
• uporabljajte zaščitne kreme in zaščito za ustnice z najmanj SPF 30 in jih nanašajte najmanj 30 minut prej, preden greste na sonce, za tem jih ponovno nanesite vsaki 2 uri, po vsakem kopanju ali intenzivnem potenju,
• kolikor je mogoče, zavarujte kožo z oblačili, uporabljajte pokrivala s širokimi krajci in sončna očala,
• na zaščito pred soncem bodite pozorni, predvsem ko ste ob vodi, na snegu ali pesku, saj ti odbijajo in še povečajo učinke UV žarkov,
• posebno pozornost namenite zaščiti otrok, saj je njihova koža še bolj občutljiva in dovzetna za nastanek opeklin,
• zaradi boljše prognoze in odlične možnosti ozdravitve je zelo pomembno redno in natančno samopregledovanje, ne le kože, temveč tudi genitalij, lasišča, nohtov in ustne sluznice,
• ob pregledu svojih znamenj uporabljajte ABCDE-pravila, ki omogočajo zgodnje prepoznavanje sumljivih kožnih sprememb.
