CROHNOVA BOLEZEN
Crohnova bolezen, poleg ulceroznega kolitisa, spada med kronične vnetne črevesne bolezni. Zbolijo največkrat mlajši ljudje, stari od 20 do 35 let. Težave se najpogosteje začnejo z bolj pogostim odvajanjem blata. Med blatom se lahko pojavita sluz in kri, pogosta je tudi bolečina s krči. Drugi znaki poleg krvave driske in bolečine so tudi utrujenost, pomanjkanje apetita in izguba telesne mase. Crohnova bolezen je lahko prisotna v celotnem prebavnem traktu, od ust do zadnjične odprtine. Vzrok bolezni še ni v celoti pojasnjen, najverjetneje gre za čezmeren imunski odziv na črevesno vsebino pri genetsko bolj obremenjenih osebah.
Za obvladovanje Crohnove bolezni je ključno zdravljenje z zdravili. Zdravljenje Crohnove bolezni vključuje individualno prilagojeno dieto kot dopolnilni ukrep k zdravljenju z zdravili. Ob poslabšanju bolezni navadno odsvetujemo mleko in mlečne izdelke, svežo zelenjavo in sadje, razen banan, ter hrano z veliko maščob in vlaknin. Pacienti po navadi dobro vedo, katera hrana jim povzroča težave oziroma česa ne smejo jesti. Ključno za obvladovanje Crohnove bolezni je zdravljenje z zdravili. Če to ni uspešno, je treba včasih z operacijo odstraniti obolele dele črevesa.Crohnovo bolezen zdravimo s protivnetnimi zdravili, derivati 5-aminosalicilne kisline, imunomodulatorji in biološkimi zdravili ter podpornimi zdravili za na primer umiritev driske, probiotiki in ob okužbah s protimikrobnimi zdravili. Pri Crohnovi bolezni se izogibajte samozdravljenju bolečine z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili, kot sta ibuprofen in naproksen.
CELIAKIJA
Celiakija je bolezen tankega črevesa. Gluten ali lepek je zmes beljakovin iz zrn žit pšenice, rži in ječmena. Celiakija je bolezen tankega črevesa, za katero je značilno vnetje sluznice, ki se pojavi ob izpostavljenosti glutenu v prehrani, po izločitvi glutena iz prehrane pa se izboljša. V Evropi za celiakijo zboli približno en odstotek prebivalcev. Pri tem so pomembni okoljski in genetski dejavniki. Večje tveganje za celiakijo imajo na primer osebe s sorodniki v 1. ali 2. kolenu s potrjeno celiakijo, pacienti s sladkorno boleznijo tipa 1, avtoimunskim vnetjem ščitnice, nekaterimi kromosomskimi nepravilnostmi in drugi.
Pri celiakiji je potrebno vseživljenjsko izključevanje glutena iz prehrane. Celiakija se lahko pojavi pri ljudeh vseh starosti, spola in rase. Poškodba sluznice tankega črevesa lahko povzroči težave pri absorpciji pomembnih hranil. Stanje imenujemo malabsorpcija. Čeprav celiakije ni mogoče pozdraviti, izogibanje glutenu navadno ustavi poškodbe črevesne sluznice in izboljša privzem hranil. Pacienti s celiakijo, pri katerih ne zadošča le izključitev glutena iz prehrane, potrebujejo tudi zdravila, ki zavirajo nenormalni odziv imunskega sistema. Z uspešnim zdravljenjem preprečimo nastanek razjed v tankem črevesu. Bolniki z neurejeno boleznijo lahko razvijejo anemijo, osteoporozo in druge posledice slabe absorpcije hranil.
Zaradi poškodb sluznice prebavil je moteno vsrkavanje hranil, kar lahko vpliva na zdravje celega telesa.
Prebavni znaki in simptomi celiakije vključujejo kronično ali ponavljajočo se drisko z odvajanjem mastnega blata, nenamerno izgubo telesne mase zaradi slabe absorpcije hranil, bolečino v trebuhu in napihnjenost. Zunajčrevesni znaki in simptomi, ki so lahko povezani s celiakijo, so lahko anemija zaradi pomanjkanja železa, folatov in vitamina B12, kožne spremembe, ki se kažejo z izjemno srbečimi mehurčki in izpuščaji, najpogosteje na komolcih, kolenih, zadnjici in lasišču, utrujenost, prezgodnja osteoporoza ter včasih tudi nekatere nevropatske in nevrološke težave. Organizacija evropskih nacionalnih društev za celiakijo (AOECS) je registrirala znak prečrtani žitni klas, ki označuje živila brez glutena. Dodatno varnost brezglutenskih živil preverja neodvisna institucija, ki pred registracijo in podelitvijo znaka proizvajalcu opravi pregled proizvodnje in preverja izpolnjevanje strogega AOECS standarda pred podelitvijo znaka ustreznosti in tudi po njej. V Sloveniji je za podeljevanje registriranega prečrtanega žitnega klasa pooblaščeno Slovensko društvo za celiakijo.
Živila brez glutena so tista, ki vsebujejo do največ 20 mg glutena na kilogram živila (do 20 ppm) in so označena z mednarodno prepoznavnim znakom prečrtani žitni klas, ali pa imajo napis brez glutena.
