Poznamo številna zdravila za zdravljenje povišanega krvnega tlaka, ki jih lahko glede na mehanizem učinkovanja uvrstimo v pet glavnih skupin: diuretiki, beta blokatorji, zaviralci kalcijevih kanalčkov, zaviralci angiotenzinske konvertaze in antagonisti angiotenzinskih receptorjev.
Priporočila za zdravljenje hipertenzije vsebujejo navodilo za hkratno uporabo več različnih zdravil, ki na različne načine znižujejo povišani krvni tlak. Za začetek zdravljenja zdravnik največkrat predpiše zdravilo iz skupine zaviralcev angiotenzinske konvertaze, ki mu običajno doda še zaviralec kalcijevih kanalčkov ali diuretik. Sprva bo zdravnik uvedel zdravilo v majhnem odmerku, pozneje pa bo odmerke prilagajal vašemu zdravstvenemu stanju, dokler bo treba. Včasih je treba zaradi pojava neželenih učinkov zdravila tudi zamenjati. V eni tableti so lahko vgrajene ena sama, dve ali tudi tri različne učinkovine za znižanje krvnega tlaka. S tem je poenostavljeno jemanje zdravil.
Diuretiki
Zdravniki jih predpišejo za zdravljenje edemov, ki so posledica srčnega popuščanja, ciroze jeter ali ledvične bolezni in za zdravljenje povišanega krvnega tlaka. Diuretiki povečajo izločanje natrija in vode skozi ledvice, s tem se poveča količina izločenega urina in posledično se zniža krvni tlak.
Najmočnejši učinek imajo diuretiki zanke (npr. furosemid, torasemid), ki se uporabljajo predvsem za zdravljenje edemov, redkeje za zdravljenje hipertenzije. Tiazidi (hidroklorotiazid) in njim podobni diuretiki (indapamid) imajo šibkejše diuretično učinkovanje in se pogosto uporabljajo pri zdravljenju hipertenzije. Najšibkejši diuretični učinek imajo aldosteronski antagonisti (spironolakton, eplerenon), ki obenem zadržujejo v telesu kalij. Uporabljajo se pri zdravljenju ascitesa (bolezensko nabiranje serozne tekočine v trebušni votlini) in napredovalem srčnem popuščanju ter hipertenzije.
Količina urina se poveča po jemanju vseh diuretikov, zato priporočamo jemanje dopoldne. Zelo pomembno je, da bolnik upošteva predpisani način zdravljenja z diuretikom (redno oziroma po potrebi, na primer ob edemih), da ne pride do neželenih učinkov.
Beta blokatorji
Ta zdravila se uporabljajo za zdravljenje hipertenzije, angine pektoris in srčnega popuščanja. Blokirajo adrenergične receptorje beta in zmanjšajo aktivnost plazemskega renina, ki je odgovoren za povišanje krvnega tlaka. Zaradi blokade receptorjev beta v srcu se upočasni srčni utrip in zmanjšata krčljivost srčne mišice ter poraba kisika v srčni mišici. Beta blokatorje delimo na selektivne (atenolol, bisoprolol, metoprolol, nebivolol) in neselektivne (alprenolol, propranolol, sotalol, nadolol). Poznamo tudi antagoniste adrenergičnih receptorjev alfa in beta (labetalol, karvedilol).
Zaviralci kalcijevih kanalčkov
Ta zdravila zmanjšujejo koncentracijo kalcija v celicah sten krvnih žil, posledično pride do širjenja žil (vazodilatacije) in padca krvnega tlaka. Ker vplivajo tudi na mišice v ledvicah, se poveča tudi izločanje urina. Zelo verjetno je, da učinkujejo ta zdravila tudi po drugih mehanizmih, na primer vplivajo na sintezo angiotenzina II in aldosterona, ki fiziološko zvišujeta krvni tlak.
Zdravniki predpisujejo predvsem zdravila z naslednjimi učinkovinam: verapamil, diltiazem, amlodipin, nifedipin in dihidropiridin, običajno v kombinaciji z zaviralci angiotenzinske konvertaze.
Zaviralci angiotenzinske konvertaze (ACE-inhibitorji)
Glavni mehanizem učinkovanja je zaviranje encima angiotenzinska konvertaza, ki je odgovoren za sintezo angiotenzina II. Ta je močan vazokonstriktor, kar pomeni, da povzroča zoženje krvnih žil in s tem povečuje krvni tlak. Ko je delovanje tega encima zavrto, se zmanjša proizvodnja angiotenzina II, kar povzroči razširitev krvnih žil, zmanjšanje odpornosti v perifernih arterijah in posledično znižanje krvnega tlaka. Ta zdravila tudi povečujejo koncentracijo bradikinina, ki dodatno pripomore k širjenju krvnih žil (vazodilatacijo). Zdravila zmanjšajo sproščanje aldosterona, hormona, ki povečuje zadrževanje natrija in vode v telesu. Z zmanjšanjem aldosterona se lažje uravnava ravnotežje tekočin in elektrolitov, kar še dodatno pripomore k znižanju krvnega tlaka.Gre za skupino zdravil, ki jo zdravniki predpišejo najbolj pogosto. Zdravila vsebujejo eno od naslednjih učinkovin: enalapril, fosinopril, kaptopril, lizinopril, perindopril, ramipril, trandolapril.
Antagonisti angiotenzinskih receptorjev (sartani)
Ta zdravila enako kot zaviralci angiotenzinske konvertaze zavirajo vazokonstrikcijo, ki jo je povzročil angiotenzin II, zadrževanje natrija in vode, sproščanje aldosterona ter srčne in žilne hipertrofije. Na naštete mehanizme učinkujejo bolj specifično, ne vplivajo pa na razgradnjo bradikinina. Zdravniki predpisujejo predvsem zdravila, ki vsebujejo naslednje učinkovine: losartan, irbesartan, kandesartan, telmisartan, valsartan.
