Pozdravljeni, veliko ur preživim v pisarni, sede za računalnikom, zaradi česar se soočam z bolečinami v hrbtenici, z bolečimi sklepi pa se v zadnjem obdobju srečujem tudi na rednih obiskih fitnesa. Kako naj si pomagam? Verjamem, da sem premlad za kakšna degenerativna obolenja (star sem 55 let), v fitnesu tudi poskrbim, da se najprej ogrejem in na koncu vadbe raztezam. Nimam pa izkušenj s kremami. Ali naj mažem sklepe s kremo, ki hladi ali s kremo, ki greje. Obstaja še kaj drugega? Vesel bom vašega odgovora.
Boštjan, Kranj
Za odpravo bolečin v hrbtenici in sklepih je najprej potrebno ugotoviti vzrok za njihov nastanek. Vzrok za bolečine v hrbtenici so lahko poškodbe, nategi ali vnetja mišic, različne bolezni, kot je osteoartritis, najpogosteje pa težave nastanejo zaradi nepravilne drže med sedenjem. Bolečina, ki je prisotna v vseh sklepih lahko nakazuje na sistemsko bolezen, kot je revmatoidni ali psoriazni artritis ali druge bolezni vezivnega tkiva. Bolečine v posameznih sklepih pa lahko pomenijo poškodbe ali preobremenitev tega sklepa. Če so bolečine močne, se ne izboljšujejo in trajajo dlje časa ali če so prisotni drugi simptomi, npr. otrdelost sklepov po zbujanju, vročina ali izguba apetita, svetujemo da obiščete svojega zdravnika.
Bolečine v hrbtenici lahko preprečimo s pravilnim sedenjem. Spodnji del hrbtenice naj bo primerno podprt z ustreznim naslonjalom, lahko si pomagate tudi z blazino. Višina stola naj bo taka, da so zapestja in podlakti vzporedni s tlemi. Komolci naj bodo čim bližje telesu, tako da sta nadlaket in podlaket pod pravim kotom. Stopala naj bodo na tleh. Če jih ne dosežete, si lahko pomagate tudi s podstavkom. Prekrižane noge onemogočajo pravilen položaj hrbta in zmanjšajo prekrvavljenost ven na nogah. Zaslon naj bo točno pred vami in oddaljen približno za dolžino rok. Zgornji del zaslona naj bo približno v višini vaših oči. Tipkovnica naj bo tik pred vami. Na mizi naj bo 10 do 15 centimetrov prostora za zapestja in nadlakti. Računalniška miška naj bo prav tako v bližini. Lahko si pomagate tudi s podlago za miške z blazino ali pa z uporabo vertikalnih mišk. S temi ukrepi boste preprečili ali zmanjšali tudi obremenitev in morebitne bolečine v zapestjih.
Študije so pokazale, da že 2-minutna lažja telesna aktivnost, npr. hoja vsakih 30-60 minut, pomaga odpraviti negativne posledice sedenja. Več krajših prekinitev je pokazalo bolj ugoden vpliv na zdravje kot manj daljših prekinitev, npr. 15 minut na 4 ure. Svetuje se, da med dalj časa trajajočim sedečim delom, npr. za računalnikom, vstanete in se sprehodite ter razgibate.
Bolečine lahko lajšate s pomočjo zdravil brez recepta in drugih izdelkov za podporo zdravju. Gel z zdravilno učinkovino diklofenak, ki deluje protibolečinsko in protivnetno, se uporablja za lajšanje bolečin, vnetij in oteklin pri poškodbah kit, vezi, mišic in sklepov ter bolečin v hrbtu. Pri poškodbah se za samozdravljenje lahko uporablja, če se stanje ne izboljša ali poslabša. Pomagate si lahko tudi s kremami in geli, ki vsebujejo različne izvlečke eteričnih olj zdravilnih rastlin. Nosilci učinka v teh mazilih so največkrat mentol, kapsaicin in kafra. Mentol deluje tako, da na koži sproži občutek hlajenja, kapsaicin gretja, kafra pa hlajenja in gretja. Končni izid je izboljšanje prekrvavite in zmanjšan občutek bolečine. Študije kažejo, da so ti geli do neke mere učinkoviti pri lajšanju bolečine, vendar manj kot nesteroidna protivnetna zdravila, npr. diklofenak. Študije prav tako ne navajajo bistvenih razlik v učinkovitosti med grelnimi in hladilnimi geli.
Za samozdravljenje bolečin lahko uporabljate tudi zdravila brez recepta, ki vsebujejo paracetamol, naproksen, ibuprofen ali acetilsaicilno kislino, vendar naj bo samozdravljenje omejeno na 3 - 7 dni. Zdravilo rastlinskega izvora s suhim ekstraktom vražjega kremplja pa se uporablja za lajšanje blagih bolečin v sklepih.
mag. Mateja Praprotnik, mag. farm.
