Multipla skleroza je kronična avtoimunska bolezen, ki prizadene osrednji živčni sistem. Najpogosteje se pojavi v zgodnji odraslosti med 20. in 45. letom, pri ženskah dvakrat pogosteje kot pri moških.
Bolezen se kaže z različnimi simptomi, na začetku lahko samo z vnetjem vidnega živca in hitro izgubo vidne ostrine, pogosto se pojavijo tudi motnje občutljivosti, kot so mravljinčenje, občutek iglic v rokah, otrplost v okončinah, mišični krči, utrujenost ... Bolezenska žarišča v osrednjem živčevju motijo pravilno prevajanje živčnih sporočil po živčnih vlaknih. Bolnikov lastni imunski sistem namreč proizvaja protitelesa, ki napadajo mielinske ovojnice in jih okvarijo.
Znaki in potek bolezni
Najpogosteje prisotni znaki bolezni pri bolnikih z multiplo sklerozo so naslednji:
- tresenje rok ob začetku hotenega giba,
- zmanjšano zaznavanje bolečine, vibracij ali lege okončin,
- zmanjšana mišična moč,
- zakrčenost (spastičnost), neustrezni refleksi,
- motnje ravnotežja in koordinacije,
- zmanjšana ostrina vida, neusklajeno gibanje očesnih zrkel in
- nehoteno trzanje oči.
Ker so znaki oz. simptomi bolezni odvisni od mesta nastanka okvare mielinske ovojnice v osrednjem živčevju, se poteka bolezni ne da dobro napovedati. Najpogosteje poteka bolezen v zagonih. To pomeni, da se simptomi v času zagona poslabšajo, med dvema zagonoma pa se bolnik relativno dobro počuti in nima večjih težav. Pri nekaterih bolnikih je izboljšanje popolno, pri drugih pa se od zagona do zagona izrazi vedno več simptomov in zdravstveno stanje se z vsakim zagonom bistveno poslabša.
Poznamo tudi kronično napredujočo obliko multiple skleroze, ko bolniki nimajo obdobij zagonov in izboljšanj, ampak simptomi napredujejo ves čas.
Podporno okolje
Bolezni ni možno ozdraviti, z zdravili lahko zgolj upočasnimo njeno napredovanje in blažimo simptome bolezni. Pomaga seveda tudi zmeren življenjski slog z urejeno in zdravo prehrano. Izjemno pomembno pa je vključevanje gibanja v bolnikovo vsakodnevno življenje. Zato so nasveti in navodila za funkcioniranje v domačem okolju sestavni del obravnave, ki so jo bolniki deležni, npr. v centrih za zdravljenje multiple skleroze, kjer sodelujejo različni strokovnjaki, od zdravnika nevrologa, medicinske sestre, psihologa do delovnega terapevta in fizioterapevta.
Multipla skleroza je kronično obolenje, se pa na srečo navadno ne pojavlja v obliki, ki povzroča težko invalidnost. Veliko ljudi lahko z boleznijo živi, desetletje ali več desetletij, aktivno, se pa večina zgodaj invalidsko upokoji. Poleg tega so osebe z multiplo sklerozo pogosto vezane na pomoč bližnjih, tako da s pojavom in napredovanjem bolezni ni obremenjen samo bolnik, temveč tudi njegovi sorodniki. Pri tem jim pomagajo tudi društva bolnikov z multiplo sklerozo, ki povezujejo tako bolnike kot njihove svojce.
