Revmatične bolezni obsegajo vnetna in/ali degenerativna obolenja, s prizadetimi zunajsklepnimi strukturami ali brez, pa tudi s kristali povzročena vnetja sklepov in bolezni vezivnega tkiva.
Revmatoidni artritis je kronično vnetno stanje s primarno prizadetimi sklepi. Vzrok bolezni ni znan, verjetno gre za preplet genetskih in dejavnikov iz okolja, ki vplivajo na imunski sistem. Revmatoidni artritis je avtoimunska bolezen. Razlikuje se od osteoartritisa, ki je najpogostejša oblika artritisa, nastane pa, ko se hrustanec, ki varuje sklepe, obrabi. Protin (putika) je primer vnetnega artritisa, ki je posledica odlaganja kristalov sečne kisline v sklepe. Tudi psoriatični artritis je vrsta vnetnega artritisa.
Vnetne revmatične bolezni prizadenejo mlajše in srednje še delavno aktivne ljudi. Znaki in simptomi vnetnih revmatičnih obolenj so jutranja okorelost z bolečimi in vnetimi sklepi, deformacijami sklepov, krepitacijami (pokanjem) v sklepih in mravljinčenjem. Pridružijo se lahko vnetja sluznih vrečk (burzitis), tetiv in tetivnih ovojnic, narastišč tetiv in ligamentov, pa tudi revmatoidni vozliči, ki se najpogosteje pojavljajo na spodnji strani podlahti in komolcu, in različne spremembe v kosteh. Pojavijo pa se lahko tudi nespecifični znaki in simptomi vnetne bolezni, kot so na primer povišana telesna temperatura, utrujenost, znojenje, izguba apetita in drugo. Revmatoidni artritis se najverjetneje pojavi, ko je dovzetna oseba izpostavljena dejavnikom, ki sprožijo vnetni proces.
Bolezen se lahko pojavi v katerikoli starosti, najpogosteje med 30. in 55. letom, pri čemer je pri ženskah približno trikrat pogostejša kot pri moških.
Bolezen se lahko pojavi v katerikoli starosti, vendar najpogosteje zbolijo ljudje med 30. in 55. letom starosti. Ženske imajo približno trikrat večjo verjetnost za razvoj revmatoidnega artritisa kot moški. Ker določeni geni vplivajo na verjetnost razvoja bolezni, imajo sorodniki obolelih večje tveganje, da zbolijo tudi sami. Kot sprožilni dejavniki so prepoznane okužbe, tudi kronično vnetje obzobnih tkiv, poškodbe, hormonske spremembe, stres in drugi zunanji dejavniki (na primer kajenje).
V večini primerov se znaki in simptomi pojavljajo postopoma. Navadno minejo tedni ali meseci, preden postanejo dovolj nadležni, da pacient poišče zdravniško pomoč. Potek revmatoidnega artritisa se razlikuje od pacienta do pacienta. Medtem ko imajo nekateri obdobja poslabšanja simptomov, ki se izmenjujejo z obdobji izboljšanja, večina bolnikov doživi napredujočo obliko bolezni, če ta ni zdravljena. Vnetje lahko poškoduje kosti, hrustanec in druge strukture sklepov. Poškodbe sklepov postanejo nepopravljive, kar lahko vpliva na sposobnost opravljanja običajnih dejavnosti in sčasoma lahko vodi tudi do invalidnosti.
Zdravljenje z zdravili, zlasti če se začne dovolj zgodaj, učinkovito zmanjšuje simptome in upočasnjuje poškodbe sklepov ter preprečuje zaplete bolezni. S tako imenovanimi simptomatskimi zdravili lajšamo vnetje in bolečino. Druga vrsta zdravil so imunomodulatorna zdravila, ki spreminjajo potek bolezni. Med simptomatska zdravila uvrščamo protibolečinska in protivnetna zdravila, to so analgetiki in nesteroidni antirevmatiki. Med imunomodulatorna zdravila spadajo na primer glukokortikoidi, ki se uporabljajo sistemsko ali aplicirajo v sklep, zdravila iz skupine DMARD (Disease Modifying AntiReumatic Drugs), zdravila, ki zavirajo encim fosfodiesteraza 4. Biološka zdravila zavirajo delovanje različnih citokinov (TNF alfa, interlevkini …), tarčna zdravila pa blokirajo receptorje na imunskih celicah in s tem zavrejo nezaželeni imunski odziv. Prednost teh zdravil je v tem, da učinkujejo ciljno in selektivno zavirajo imunski odgovor. Biološka zdravila se dajejo v obliki infuzij ali podkožnih injekcij v daljših časovnih intervalih, tarčna zdravila pa se jemljejo v obliki tablet.
Kako si lahko pomagamo sami
• Telesna vadba preprečuje izgubo mišic in ohranja sklepe gibljive ter zmanjšuje utrujenost in okorelost. Vsaka aktivnost je boljša kot neaktivnost.
• Dober nočni spanec pomaga pri obvladovanju bolečine in utrujenosti.
• Zdravo prehranjevanje brez dodanega sladkorja, nasičenih maščob in predelane hrane ne pospešuje vnetnih procesov.
• Nošenje dobre, podporne in pravilno prilegajoče se obutve lahko pomaga izboljšati ravnotežje in držo, kar zmanjša obremenitev sklepov.
• Pri bolečih, šibkih ali oteklih sklepih rok lahko pomaga nošenje opornic za roke in zapestja.
• Ob bolečini, ki se stopnjuje, svetujemo prilagoditev tempa ali intenzitete aktivnosti.
