Kaj je vitamin D
To je v maščobi topen vitamin. Zaradi načina učinkovanja in ker lahko nastaja tudi v telesu, ga uvrščamo med prohormone. V telesu je v obliki ergokalciferola (vitamin D2), ki ga vnašamo v telo z rastlinsko hrano, in holekalciferola (vitamin D3), ki ga vnašamo s hrano živalskega izvora, nastaja pa tudi v naši koži. Poleg tega so v našem telesu tudi številni presnovki vitamina D, ki so biološko celo bolj aktivni od vitamina D.
Učinki vitamina D (fiziološka vloga vitamina D)
Skupaj s paratiroidnim hormonom in kalcitoninom uravnava absorpcijo kalcija iz hrane, ponovno absorpcijo iz seča in njegovo shranjevanje v kostnem tkivu. Deluje v tankem črevesju, ledvicah in kosteh. D-vitamin je nujen za zdrave kosti in zobe ter normalno delovanje mišic. Sodeluje v imunskem sistemu (na primer pri avtoimunskih boleznih) in ima protivnetno učinkovanje. Stimulativno učinkuje na diferenciacijo celic kože, na fibroblaste in keratinocite. Izkazuje tudi varovalno učinkovanje na srce, zavira hipertrofijo srčne mišice in uravnava krvni tlak.
Dnevno polurno izpostavljanje rok in obraza soncu zadosti normalnim potrebam po vitaminu D.
Klinična uporaba vitamina D
Vezana je predvsem na vzdrževanje ravni kalcijevih in fosfatnih ionov ter na vzdrževanje kakovosti kostnega in mišičnega tkiva. Uporablja se za preprečevanje rahitisa pri otrocih in osteomalacije pri odraslih. Pogosto se uporablja pri zdravljenju pomenopavzalne osteoporoze v kombinaciji s kalcijem, največkrat kot podporno zdravljenje pri zdravljenju z bisfosfonati, ranelatom ali denosumabom. Uporablja se tudi za zdravljenje sekundarnega hiperparatiroidizma pri ledvičnih bolnikih in lokalno na koži za zdravljenje luskavice skupaj z drugimi zdravili. Raziskujejo še možnosti uporabe imunosupresivnega učinkovanja na celice imunskega sistema, pozitivnih učinkov za zaščito srca in učinkov na rakave celice.
Odmerjanje vitamina D
Zgornja sprejemljiva meja vnosa vitamina D za odrasle je 100 µg na dan (4000 IU na dan), za otroke od 1 do 10 let 50 µg na dan (2000 IU na dan), za otroke, stare od 6 do 12 mesecev, 35 µg na dan (1400 IU na dan) ter za otroke do 6. meseca starosti 25 µg na dan (1000 IU na dan).
Pomanjkanje vitamina D
Lahko nastopi pri slabše gibljivih starostnikih, pri katerih je sinteza vitamina D v koži upočasnjena. Klinični znaki hipovitaminoze D so rahitis pri otrocih in osteomalacija (mehčanje kosti) pri odraslih. Dolgotrajno pomanjkanje vitamina D pri starejših ženskah lahko zmanjša mineralno kostno gostoto in poveča krhkost kosti, kar vodi v osteoporozo.
Pomanjkanje vitamina D je prisotno kar pri 40 % Evropejcev.
Prevelik vnos vitamina D
Vitamin D je v maščobi topen vitamin, zato
lahko pri čezmernem vnosu nastane hipervitaminoza. Posledica so kalcinacije mehkih tkiv, motnje v delovanju srca in ledvic, kožne razjede in mišični krči.
Pretirano sončenje
Pri pretiranem sončenju ne pride do hipervitaminoze vitamina D, čeprav pri 20-minutnem sončenju nastane 250 µg vitamina D. Razlog je v tem, da iz provitamina D poleg vitamina D v koži nastajajo tudi druge spojine. Po drugi strani pa se pri prevelikih koncentracijah v koži vitamin D pretvori tudi v neaktivne presnovke.
Prehranski viri vitamina D so ribe, ribje olje, jajca in goveja jetra ter obogateni mlečni izdelki.
Uporaba vitamina D v živilih in zdravstvene trditve za vitamin D
Vitamin D sodeluje v številnih biokemijskih procesih v organizmu, znanstveno potrjena pa je povezava med prehransko vnesenim vitaminom D in nekaterimi fiziološkimi učinki pri ljudeh, ki so oblikovani v dovoljene zdravstvene trditve za uporabo na živilih, in to so: vitamin D pripomore k normalni absorpciji/uporabi kalcija in fosforja, normalni ravni kalcija v krvi, k ohranjanju zdravih kosti, delovanju mišic, ohranjanju zdravih zob, delovanju imunskega sistema, ima pa tudi vlogo pri delitvi celic.
Pri ledvičnih bolnikih je pretvorba v aktivno obliko vitamina D zmanjšana, zato se pri teh bolnikih uporablja druga oblika vitamina D.
