Prehranske vlaknine so snovi v hrani, ki se ne morejo prebaviti in preiti v tanko črevo našega telesa. Najpogosteje jih najdemo v živilih rastlinskega izvora, npr. v sadju, zelenjavi, oreščkih ali žitih. Vir vlaknin so tudi izdelki z dodanimi vlakninami ali prehranska dopolnila.
Zaradi svojega načina delovanja imajo vlaknine ugodne učinke na zdravje. Poznamo topne in netopne vlaknine. Topne vlaknine v vodi tvorijo viskozno raztopino, ki v tankem črevesju upočasnjuje prehod hranljivih snovi v kri. Tako lahko vplivajo tudi na uravnavanje telesne teže, saj nabreknejo in dajejo daljši občutek sitosti ter upočasnijo prehod glukoze in drugih makrohranil v kri, kar posledično lahko zniža vrednost glukoze in holesterola v krvi po obroku.
Netopne vlaknine v debelem črevesju povečajo maso blata in posledično pogostost praznjenja ter tako skrajšajo čas prehajanja vsebine skozi črevesje, poleg tega pa tudi mehčajo blato. Zaradi tega je vnos živil z visoko vsebnostjo vlaknin, poleg telesne dejavnosti in pitja dovolj tekočine, pomemben dejavnik preprečevanja zaprtja. Pri zdravljenju in lajšanju zaprtja se uporabljajo tudi zdravila, ki vsebujejo vlaknine, npr. zdravila iz semenske lupine jajčastega trpotca.
Vlaknine delimo tudi na nefermentirajoče in fermentirajoče. Slednje v debelem črevesju s pomočjo bakterij fermentirajo, pri čemer nastajajo plini in kratkoverižne maščobne kisline, ki se lahko absorbirajo in so tako vir energije.
Najpomembnejši vir vlaknin sta sadje in zelenjava. Topne vlaknine najdemo v vseh živilih rastlinskega izvora, še posebej dober vir pa so ovseni kosmiči, ječmen, grah, soja, bob ter sadje, npr. slive, jagode, banane, marelice, kot tudi nekatere vrste zelenjave, npr. brokoli, korenje, pesa, sladek krompir in čebula ter laneno seme. Vir netopnih vlaknin pa so zlasti pšenični in koruzni otrobi, polnozrnata živila, oreščki in semena, stročji fižol, cvetača, bučke, avokado in banane.
Zaradi vpliva na zdravje je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) odobrila nekaterim vrstam vlaknin zdravstvene trditve, npr. uživanje beta-glukanov iz ovsa ali ječmena kot del obroka prispeva k manjšemu porastu ravni glukoze v krvi po tem obroku. Priporočeni vnos vlaknin je 12,5 g na 1000 zaužitih kalorij pri ženskah in 10 g na 1000 kalorij pri moških. Če želimo vnos vlaknin povečati, je treba to storiti postopoma, in sicer naj se vnos poveča za 5 g vlaknin na 14 dni.
