Antioksidanti so snovi, ki zavirajo oksidativne procese, v katerih kot stranski produkti nastajajo radikali in druge reaktivne spojine. Ti nato vstopajo v verižne reakcije z različnimi snovmi v telesu, pri tem pa lahko poškodujejo naše celice.
V človeškem telesu radikali nastajajo kot stranski produkt presnove pri normalnih fizioloških procesih, kot je telesna dejavnost. Ko je nastanek radikalov večji od antioksidativne kapacitete organizma, govorimo o oksidativnem stresu. Ta se lahko pojavi npr. ob pretirani telesni dejavnosti ali nekaterih bolezenskih stanjih. Dolgoročni oksidativni stres je odgovoren za hitrejše staranje in nastanek kroničnih ter degenerativnih bolezni, kot so artritis, avtoimunske, srčno-žilne in nevrološke bolezni. Radikali pa lahko vstopajo v naše telo tudi iz zunanjih virov, npr. s kajenjem ali vdihovanjem onesnaženega zraka. Na drugi strani pa imajo radikali pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema, uravnavanju delovanja encimov in s tem metabolizma. Zato je vzdrževanje ravnovesja med radikali in antioksidanti v telesu pomembno za ohranitev zdravja.
Najbolj znana antioksidanta sta vitamina C in E, za katera je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) odobrila zdravstveno trditev, da imata vlogo pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom. Vitamin E je topen v maščobah, zato lahko zaščiti membrane celic pred oksidativnim stresom, medtem ko je vitamin C topen v vodi in ščiti tekoči del celice oz. citosol. Enako zdravstveno trditev je EFSA podelila tudi vitaminu B2, cinku, selenu, bakru in manganu. Pomembni antioksidanti, ki jih vnašamo s prehrano, pa so poleg naštetih tudi vitamin A, betakaroteni, ubikinon, resveratrol, polifenoli itd.
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) svetuje dnevni vnos 110 mg vitamina C za moške in 95 mg za ženske, 13–15 mg vitamina E za moške in 12 mg za ženske, 1,3–1,4 mg vitamina B2 za moške in 1,0– 1,1 mg za ženske, 70 mikrogramov selena za moške in 60 mikrogramov za ženske, 10 mg cinka za moške in 7 mg za ženske ter 1,0–1,5 mg bakra in 2–5 mg mangana za vse odrasle.
Antioksidante vnašamo predvsem s hrano rastlinskega izvora
Antioksidanti varujejo naše telo pred škodljivim delovanjem radikalov. Oksidativni stres, ki ga povzročajo radikali, je odgovoren za nastanek različnih bolezni. Na drugi strani pa imajo radikali pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema, zato je ohranjanje ravnovesja med antioksidanti in radikali pomembno za ohranitev zdravja.
Antioksidante pogosto povezujemo tudi s telesno dejavnostjo, saj pretirana telesna dejavnost ali telesna dejavnost po dolgem premoru lahko povzroči oksidativni stres. Z vnosom antioksidantov s prehrano telesu pomagamo vzdrževati ravnovesje, kar je še posebno priporočljivo v začetnem obdobju telesne dejavnosti. Ob tem svetujemo zmernost, saj lahko previsoki odmerki antioksidantov preprečijo ali okrnijo aktivacijo telesu lastnega antioksidativnega sistema. Ob povečani telesni dejavnosti se namreč naše telo prilagodi in v približno enem mesecu poveča dejavnost antioksidativnih encimov, kot sta encima katalaza in superoksid dismutaza.
