Registracija Prijava
Prijava
{{ errors.first('username') }}
{{ errors.first('password') }}
Članki in nasveti

Intervju s Tatjano Fink, vodjo Hiše Ljubhospica

 

Pogovarjal se je: Jože Brus - Burggraf

Ob osmi obletnici ustanovitve Hiše Ljubhospica se oziramo na pot, prehojeno s trdim delom, sočutjem in vizionarstvom. Hiša Ljubhospica, edina hiša hospica v Sloveniji, je svoja vrata odprla 14. februarja 2016 in postala zavetje za bolne v zadnjih  fazah življenja, ko so sočutje, dostojanstvo  in kakovostna paliativna oskrba osrednjega  pomena. V tem obdobju je Hiša Ljubhospica  postala simbol predanosti in človečnosti. Svoje delo je utemeljila na spoštovanju  vsakega posameznika in zagotavljanju  dostojnega konca življenja. V intervjuju s Tatjano Fink, vodjo Hiše Ljubhospica, smo spregovorili o različnih vidikih njihovega dela, izzivih, s katerimi se srečujejo, in viziji za prihodnost tega zavoda.

Kaj pomeni osem let delovanja hiše, ki  jo vodite?
Vsekakor pomeni velik uspeh, da je hiša preživela kot stacionarni hospic v Sloveniji na področju paliativne oskrbe, kakršna je, in  da je obstala žal še vedno kot edina vseslosvenska hiša ter da ni samo preživela, ampak ji je tudi uspelo vzpostaviti standard glede vsebine in kakovosti, ki ju dajemo ljudem. To je primerljivo, če ne še bolje kot v Evropski  uniji. Da smo vzpostavili integrativni model  paliativne oskrbe, ne pomeni samo skrbi za fizično telo, kar je veliko premalo na koncu življenja, ampak predvsem tudi to, da človek živi svoje življenje do konca in lahko s perspektive minljivosti pogleda tudi na svoje odnose, svoje bližnje. Obstoj hiše pa je mogoč tudi zaradi pomoči odlične ekipe, ki je vzpostavila interdisciplinarni tim, na katerega sem zelo ponosna, in seveda s podporo  našega ustanovitelja Lekarne Ljubljana, ki je  skupaj s svojim LL Grosistom, kot družbeno  odgovoren zavod, edina pristopila kot finančni in vsebinski podpornik hospica. 

Kje vidite največje izzive na področju paliativne oskrbe?
Izzivi so največji takrat, ko pri umirajočih pravočasno ne odnehajo z aktivnim zdravljenjem. Zato je veliko premalo paliativne oskrbe, ki je nekaj, kar je človekova pravica, kar je  uzakonjeno v slovenski zakonodaji. Seveda ta še zdaleč ni dana vsem, temveč samo peščici ljudi. Izziv je, da usposobljenega kadra na  tem področju ni dovolj. Dogaja se namreč, da pripeljejo k nam ljudi z uvedenimi številnimi, že davno nepotrebnimi zdravili in terapijami, človek pa se nato v nekaj urah ali dneh poslovi. K oskrbi takih paliativnih bolnikov je treba namreč pristopiti celostno.

Kako pa je zdravniška stavka vplivala  na Hišo Ljubhospica?
Srečevali smo se s skoraj popolnim upadom  premestitev iz bolnišnic, ker sistem odpustov iz bolnišnic k nam ni deloval in so  zdravniki opravljali očitno samo nujna dela. To se pravi, da niso izpolnjevali zdravniških  mnenj za v hospic in mogoče tudi še za kam drugam. V času tega pogovora imamo v hiši  le tri osebe in res me skrbi, kje so vsi ljudje,  ki dejansko potrebujejo paliativno oskrbo. Ali umirajo doma, brez potrebne oskrbe, v bolečini …

Ali bi morala slovenska politika storiti  več za izboljšanje paliativne oskrbe v Sloveniji?
Mene vedno zelo in znova šokira, da celotna Slovenija govori o pomanjkanju paliativne oskrbe, obenem pa se pravzaprav na tem  področju ne premakne kaj veliko. Slovenija je tako še zelo, zelo na začetku. Vlada je  leta 2010 vzpostavila državni program paliativne oskrbe, a je od takrat veliko premalo  naredila na tem področju. Nujno bi morali  iti v prenovo Državnega programa paliativne oskrbe, ki dejansko sploh ni slab, ampak  ga je treba po več kot desetletju dopolniti  in revidirati. Svet in razvoj na tem področju  gresta naprej. Druga pomembna stvar je, da je treba postaviti ustrezno vodenje paliativne oskrbe na nacionalni ravni tudi navzdol,  podpreti obstoječe izvajalce paliative in zagotoviti ustanavljanje novih paliativnih timov. To govorimo že dlje časa v stroki in širši javnosti. Seveda je treba zagotoviti tudi  finance, a čisto utopično je pričakovati spremembe, dokler ekipe na neki način temeljijo samo na entuziastičnih posameznikih ali entuziastičnih timih, kar državni politiki očitno ustreza.



Kako se v Hiši Ljubhospica spoprijemate s stigmatizacijo paliativne oskrbe v Sloveniji in kako poskušate to premagati?
Predvsem se srečujemo s tem, da ljudje nočejo biti napoteni v hospic, ko jim zdravniki  povedo, da se jim življenje izteka, in da to ni več okolje, v katerem bi lahko nekdo ostal do konca življenja, ker zdravljenja v bolnišnici ni več, doma pa imajo premalo podpore v lajšanju simptomov ali pa v podpori svojcev. Takrat mnogi rečejo, da v hospic pa že ne gredo. To je pač še vedno en velik predsodek. Včasih zdravniki takih oseb preprosto ne napotujejo v hospic. Sama vidim razlog v tem, da zdravniki in širša javnost ne vidijo v hospicu dovolj prednosti, ki jo paliativna oskrba lahko dejansko takrat nudi. To se pravi, da zaobjame celotnega človeka, da je res individualna in da prisluhne potrebam in simptomom tega človeka. Takrat je treba seveda stopiti v komunikacijo z bolnikom, to pa je oseben odnos in to je najtežje.

Kateri pa so dosežki Hiše Ljubhospica v osmih letih?
Če bi že lahko izpostavili kakšnega, potem je eden od teh dosežkov tudi to, da dejansko osem let delujemo, da smo preživeli in da smo prepričani, da je to model dobre oskrbe, ne samo kot hospic ampak tudi kot vzorec paliativne oskrbe, ki lahko deluje v marsikaterem okolju. Drugič, da smo hospic ljudje, ne lepa hiša ne lepi in veliki zidovi in ne vem, kaj vse si ljudje predstavljajo, ampak da smo predvsem ekipa, ki je predana in ki živi hospic. Zdi se mi, da je velik dosežek vzpostavitev takega interdisciplinarnega tima, ki je lahko učna baza tudi za podobne oddelke v bolnišnicah, in da lahko pri nas vidijo, kako in kaj se še vse da narediti takrat, ko mislimo, da se nič več ne da. Zatosem ponosna na to, da je ta hiša takšna, kot je. Da imamo zanos in smo ponosni, da je nekdo mirno in v ljubečem okolju odšel, čeprav ni imel nikogar. Lahko se je umiril in zaspal. In to je dejansko nekaj lepega. 

V oskrbi Hiše Ljubhospica je bilo v 8 letih skupaj 7.772 uporabnikov – umirajočih in njihovih svojcev.

Nadaljnji obstoj hospica je verjetno nujen v tej obliki, kot je zdaj v Ljubljani, toda paliativna oskrba se mora razviti tudi v drugih okoljih, ali ne?
Najprej bi morali stacionarni hospic vključiti v mrežo izvajalcev paliativne oskrbe v posodobljenem Državnem programu paliative. In seveda bi se morali razviti podobni centri. Ni nujno, da je to stacionarni hospic z 12 posteljami. Lahko so to manjše enote, ampak zagotovo je pomembno, da vzniknejo  v domačih okoljih. To se pravi, da jih domače skupnosti podpirajo, ker potem lahko tudi razvijamo oskrbo tistih ljudi, ki to potrebujejo, torej umirajočih in svojcev, ponudimo pa tudi pomoč drugim sosedom, znancem in tistim, ki živijo v tem okolju, ker se zavedajo, da bodo enkrat morda tudi oni potrebovali tako storitev. Predvsem pa sem prepričana, da se mora v Sloveniji zbuditi širše prebivalstvo in da si mora dopustiti misel, da minljivost ni nekaj strašnega in da ni nekaj slabega, ampak da je zavedanje minljivosti nekakšno darilo, da lahko polnejše živiš svoje življenje, saj časa ni na pretek.

Kakšno je sporočilo glede pomembnosti podpore paliativni oskrbi in kako lahko vsak posameznik pripomore k vašemu delu? 
Podpora je lahko predvsem moralna, na primer, da ne pospešimo koraka, kadar gremo mimo take hiše, ali pa da vozniki ne pritisnejo na plin samo zato, da so čim hitreje mimo hospica, zato »ker je tam doma smrt«. To se pravi z zavedanjem, da vsi ves čas nekako prijateljujemo z minljivostjo, smrtjo, boleznijo, da je vse to neizogiben del življenja. Vsako rojstvo pomeni, da je takoj na drugi strani proces umiranja in smrti in da se to ne dogaja samo tistih nekaj zadnjih dni življenja.

Če bi ljudje začeli malce drugače razmišljati in bi imeli drugačen odnos do minljivosti, bi tudi umirali precej lažje. Po drugi strani pa seveda pozivam slovensko politiko, naj bolj odgovorno pogleda na to problematiko, saj je skrajni čas,da zastavijo paliativno oskrbo drugače. Slovenci se ne znamo poslavljati. To govorim vedno znova. Prav tako ne znamo v miru umirati, ker prej tistega pravega dela tako na sebi kot za svojce žal ne opravimo. 

Naši farmacevti svetujejo

Težave s prhljajem
Članki in nasveti

Težave s prhljajem

Prhljaj je ena od najpogostejših težav s kožo, vzrokov za njegov nastanek pa je lahko več. Kaže se s prekomernim luščenjem kože na poraščenih območjih glave. Najpogosteje na lasišču, lahko pa se pojavi tudi na bradi, v obrveh ali na drugih poraščenih območjih.

Meritve in svetovanje
Koledar

V Lekarni Ljubljana smo ponovno začeli izvajati meritve in svetovanja o zdravem življenjskem slogu. Storitve zdravega življenjskega sloga niso zgolj preventivne, saj omogočajo tudi odkrivanje posameznikov z večjim tveganjem za razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni. V kolikor imate še kakšno vprašanje glede svojega zdravja, so vam naši strokovni sodelavci v lekarnah na voljo za nasvet in pomoč. Prav tako je na voljo storitev svetovanje na daljavo telefarmacija.

Farmacevt odgovarja

{{ errors.first('zadeva') }}
{{ errors.first('email') }}
{{ errors.first('message') }}
{{ errors.first('agree') }}


Jamieson izbrani izdelki -15 %

Imetniki Kartice zvestobe prejmete 15 % popusta na izbrane izdelke Jamieson. Akcija velja do 30. 4. 2024 v vseh enotah Lekarne Ljubljana in v Spletni Lekarni Ljubljana. Popusti se ne seštevajo. 

Jamieson izbrani izdelki -15 %
Priporočamo
Redna cena: 19,79
Spletna akcijska cena: 15,83

S klikom na gumb »Prijavi me« boste prejemali e-novice Spletne Lekarne Ljubljana, ki vključujejo obvestila o lekarniških storitvah, dogodkih, ugodnostih, predstavitve izdelkov, strokovne članke in nasvete ter pomembna obvestila uporabnikom.

V kolikor bi želeli prejemati tudi prilagojeno ponudbo ali nam dali soglasje za izvajanje trženjskih raziskav, prosimo obkljukajte spodnja polja:

  • {{ errors.first('gdpr_prilagojena_ponudba') }}
  • {{ errors.first('gdpr_trzenjske_raziskave') }}

S klikom na gumb »Prijavi me« potrjujete, da ste seznanjeni s svojimi pravicami glede obdelave osebnih podatkov in nameni zbiranja le-teh ter se strinjate s splošnimi pogoji uporabe portala Spletna Lekarna Ljubljana in dajete privolitev, da želite prejemati zgoraj označena sporočila. Posredovanje osebnih podatkov je prostovoljno in ga lahko kadarkoli prekličete na naši spletni strani.

Zapri