Vitamin A ima pomembno vlogo pri ohranjanju zdravja oči, krepitvi imunskega sistema ter učinkoviti presnovi železa v telesu.
Vitamin A
Vitamin A je v maščobah topen vitamin, ki ga naše telo ne more sintetizirati, zato ga moramo zaužiti s hrano. Je v hrani živalskega izvora v obliki retinola in retinilnih estrov in hrani rastlinskega izvora v obliki karotenoidov (alfakaroten, betakaroten, gamakaroten, betakriptoksantin). Hrana, bogata z vitaminom A, so telečja in goveja jetra, maslo, olje iz jeter polenovke, skuša, brancin, siri, jajca, korenje, špinača, ohrovt, rdeča paprika, paradižnik, nektarine in pomaranče.
Vitamin A ima pomembno vlogo pri ohranjanju vida, stimulaciji imunskega sistema in presnovi železa. Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je odobrila uporabo naslednjih trditev za živila (hrano in prehranska dopolnila): ima vlogo pri presnovi železa, pripomorek ohranjanju zdravih sluznic in kože, ima vlogo pri ohranjanju vida, pri delovanju imunskega sistema in specializaciji celic. Priporočeni dnevni vnosi vitamina A so določeni glede na starost in spol (vir NIJZ)
Pomanjkanje vitamina A se kaže kot motnja prilagoditve mrežnice v temi (nočna slepota) in kot trajne morfološke spremembe srednjega dela očesa (kseroftalmija). Akutna toksičnost se lahko pojavi pri izredno visokih enkratnih odmerkih (nad 200 mg), kronična hipervitaminoza A pa pri dolgotrajni uporabi večjih odmerkov (nad 3,75 mg za otroke, nad 9,9 mg za odrasle). Znaki kronične hipervitaminoze A so suha usta in suha nosna sluznica, suhe oči in konjunktivitis. Koža je suha, srbi in se lušči, pojavijo se dermatitis, izpadanje las in lomljenje nohtov, glavobol, slabost in bruhanje.
Zaradi možnosti součinkovanja z nekaterimi zdravili je potrebna pazljivost.
V primeru zdravljenja z vitaminom A in uživanja prehranskih dopolnil, ki vsebujejo vitamin A, lahko pride do interakcij z nekaterimi
zdravili, na primer s tetraciklini, holestiraminom, orlistatom in varfarinom. Retinoidi so teratogeni, to pomeni, da lahko povzročajo anomalije ploda, kritično je predvsem prvo tromesečje.
Betakaroten
Betakaroten je eden izmed karotenoidov, ki se v telesu pretvorijo v retinol (vitamin A), rečemo, da je betakaroten provitamin A oziroma predstopnja v sintezi vitamina A in to je tudi najpomembnejša vloga betakarotena.
Bogat vir betakarotena je oranžna in rumena zelenjava (korenje, paradižnik, paprika, pomaranče).
Absorpcija karotenoidov iz prehranskih dopolnil je večja od absorpcije iz rastlinske hrane, bolje se absorbirajo, če zraven uživamo mastno hrano in če zelenjavo nasekljamo, narežemo ali skuhamo. Absorpcija betakarotena je slabša od absorpcije vitamina A, v telesu pa se mora še pretvoriti v aktivno obliko.
Čezmerno uživanje karotenoidov v obliki prehranskih dopolnil in hkratno uživanje s karotenoidi bogate hrane lahko pri posameznikih povzroči reverzibilno porumenelost kože (karotenodermijo), in sicer pri odmerkih nad 30 mg betakarotena na dan.
Betakaroten se uporablja za zmanjševanje škodljivih učinkov svetlobe (pri bolnikih z eritropoetsko protoporfirijo).
Betakaroten ni esencialno hranilo, zato zanj ni bila določena vrednost priporočenega dnevnega vnosa. Visoki odmerki betakarotena (20–30 mg na dan) so kontraindicirani pri kadilcih in delavcih, ki so bili izpostavljeni azbestu.
V nasprotju z vitaminom A uživanje večjih odmerkov betakarotena pri nosečnicah ni povezano s povečanim tveganjem za prirojene napake.
