Probiotiki, prebiotiki in prebavni encimi imajo ključno vlogo pri tem, kako učinkovito deluje naš prebavni sistem ter kako dobro naše telo iz hrane pridobi hranila. Razumevanje njihovega delovanja nam pomaga bolje skrbeti za zdravje našega črevesja.
PROBIOTIKI - KORISTNE ŽIVE BAKTERIJE
Probiotiki so tisti živi mikroorganizmi (bakterije, glive), za katere je bilo v študijah ugotovljeno, da omogočajo ugoden učinek na zdravje. To dosegajo tako, da okrepijo sluznico prebavil, izključujejo druge mikroorganizme, ki delujejo škodljivo (na primer povzročitelje driske), tvorijo protimikrobne snovi in vplivajo na delovanje imunskega sistema. Prek omenjenih mehanizmov so lahko učinkoviti v boju proti različnim okužbam. Zdravila brez recepta s probiotiki svetujemo kot podporno zdravljenje ob virusnih in bakterijskih okužbah prebavil, za preprečevanje nastopa driske ob zdravljenju z antibiotiki ali za vzpostavitev in vzdrževanje normalne flore nožnice.
Izraz probiotik je zelo širok in zajema številne mikroorganizme. Med probiotike najpogosteje uvrščamo seve dobro raziskanih bakterijskih vrst, kot sta rodova Bifidobacterium (vrste adolescentis, animalis, bifidum, breve in longum) in Lactobacilus (vrste acidophilus, casei, fermentum, gasseri, johnsoni, paracasei, plantarum, rhamnosus in salivarius). Kot probiotiki se uporabljajo tudi kvasovke, med njimi je najbolj uveljavljena vrsta Saccharomyces boulardi.
Učinkovitost probiotikov se lahko močno razlikuje celo znotraj iste vrste. Tako so nekateri sevi primernejši za eno težavo, drugi za drugo: na primer Lactobacillus acidophilus LA-5® za preprečevanje driske, Lactobacillus gasseri sev DSM 14869 pa za preprečevanje okužb nožnice. V probiotičnih pripravkih se lahko uporabljajo posamezni sevi ali njihove mešanice. Zelo pomembno vlogo pa imajo količina živih mikroorganizmov, shranjevanje in način uporabe pripravka (na primer zaužitje na prazen želodec, zaužitje najmanj tri ure po odmerku antibiotika in podobno). Zdravila brez recepta s probiotiki imajo zagotovljeno kakovost, varnost in učinkovitost.
Probiotiki podpirajo imunski sistem, zmanjšujejo tveganje za drisko (npr. ob antibiotikih) in lahko ublažijo napihnjenost ali prebavne motnje.
PREBIOTIKI - HRANA ZA DOBRE BAKTERIJE
Prebiotiki so za človeka neprebavljive prehranske vlaknine, ki jih razgrajujejo črevesne bakterije. Predstavljajo vir energije za črevesne bakterije, zato lahko selektivno spodbujajo rast in aktivnost posameznih črevesnih bakterij. S tem lahko vplivajo na sestavo črevesne flore in učinkovito delovanje prebavnega sistema.
Obstaja veliko vrst prebiotikov. Največja podskupina so ogljikovi hidrati, kot so inulin, fruktooligosaharidi (FOS), na primer oligofruktoza, in galaktooligosaharidi (GOS), na primer oligolaktoza. Te spojine so naravno prisotne v različni hrani, zlasti v nepredelanih živilih. Najdemo jih na primer v česnu, čebuli, pšenici, rži, medu, bananah, paradižniku, soji, grahu, fižolu, v človeškem in kravjem mleku, a so tam prisotne v majhnih količinah. Zaradi nizke količine v živilih se proizvajajo tudi industrijsko in so lahko dodane izdelkom s probiotiki, mlečnim formulam za dojenčke in drugim izdelkom.
Prebiotiki predstavljajo vir energije za črevesne bakterije.
PREBAVNI ENCIMI - ORODJA ZA RAZGRADNJO HRANE
Prebavni encimi se naravno izločajo v prebavilih in imajo pomembno vlogo pri razgradnji vseh treh skupin makrohranil – ogljikovih hidratov, proteinov in maščob. Ključne encime za razgradnjo imenujemo amilaze, proteaze in lipaze. Dodajanje teh encimov je učinkovito pri zdravljenju prebavnih motenj in različnih bolezni, povezanih z neučinkovitim delovanjem trebušne slinavke, ki omenjene encime izloča (na primer cistična fibroza, vnetje ali rak trebušne slinavke in druge bolezni). Takrat običajno zdravnik predpiše zdravilo na recept, ki vsebuje vse tri vrste prebavnih encimov. Poleg teh je pomemben encim tudi laktaza, ki omogoča razgradnjo laktoze v mleku in mlečnih izdelkih. Dodajanje laktaze med uživanjem mlečne prehrane lahko pomaga osebam z laktozno intoleranco. Kot dodatek k prehrani so na voljo prehranska dopolnila, ki vključujejo posamezni encim (na primer laktazo) ali kombinacije encimov (na primer amilazo, proteazo, lipazo, laktazo), lahko tudi skupaj z drugimi sestavinami, kot so probiotiki.
Količina prebavnih encimov lahko upada s starostjo ali zaradi bolezni.
