Seneni nahod ali alergijski rinitis je alergijska reakcija na cvetni prah trav, dreves, žit, zeli ali grmovnic. Težave se najpogosteje pojavijo spomladi in poleti, ko je koncentracija cvetnega prahu v zraku največja.
Preobčutljivostne reakcije
V nasprotju s prehladom, ki ga povzročajo virusi, je seneni nahod posledica pretiranega odziva imunskega sistema na alergene. Gre za sicer nenevarne snovi iz okolja, ki pri večini ljudi ne povzročajo težav, pri alergikih pa sprožijo preobčutljivostno reakcijo. Značilni simptomi senenega nahoda so kihanje, srbenje in zamašenost nosu, voden in prozoren izcedek iz nosu ter pekoče, srbeče oči s povečanim solzenjem. Pojavijo se lahko tudi dražeč kašelj, občutek zatekanja sluzi v žrelo in utrujenost. Ker so znaki podobni prehladu, ju ljudje pogosto zamenjujejo, vendar seneni nahod navadno traja dlje in se poslabša ob lepem vremenu ter zadrževanju na prostem. Pomembna razlika je tudi v izcedku iz nosu, ki je pri alergiji vedno bister, medtem ko je pri prehladu pogosto obarvan.
Jemanje antihistaminikov že nekaj dni pred napovedanim cvetenjem
V lekarnah so na voljo zdravila brez recepta za lajšanje simptomov alergijskega rinitisa. Najpogosteje vsebujejo loratadin, deslorata din ali cetirizin, ki spadajo med antihistaminike. Čas samozdravljenja z antihistaminiki je omejen na 7 do 10 dni, o daljšem zdravljenju se morate posvetovati z zdravnikom. Če se že zdravite z antihistaminiki pod zdravnikovim nadzorom, je priporočljivo preventivno jemanje antihistaminikov nekaj dni do dva tedna pred napovedanim začetkom cvetenja. Z jemanjem antihistaminikov pred nastopom simptomov lahko omilimo intenzivnost prvih simptomov ali celo preprečimo njihov polni razvoj. V določenih primerih je loratadin kombiniran s psevdoefedrinom, ki zmanjša oteklino nosne sluznice in olajša dihanje, vendar je takšno samozdravljenje časovno omejeno na največ 10 dni. Previdnost pri uporabi psevdoefedrina je potrebna pri srčnih in sladkornih bolnikih ter pri osebah z boleznimi ščitnice.
Za alergike so spomladanski sprehodi najprijetnejši po dežju - takrat je v zraku manj alergenov.
Pršilo za nos in kapljice za oči
Za zdravljenje sezonskega alergijskega rinitisa se lahko uporablja pršilo za nos z mometazonfuroatom, ki učinkuje protivnetno in protialergijsko. Brez posveta z zdravnikom se lahko uporablja do tri mesece, vendar le ob že postavljeni diagnozi. Krajši čas lahko lajšamo težave s pršili za nos, ki vsebujejo ksilometa zolin ali oksimetazolin, vendar ne več kot 5–7 dni. Pri očesnih simptomih lahko pomagajo kapljice s tetrizolinom, ki zmanjšujejo rdečico in srbečico, vendar so primerne le za kratko trajno uporabo, do 5 dni. Vlažilne kapljice za oči so varne za dolgotrajnejšo uporabo in jih lahko uporabljamo večkrat na dan.
Dodatni nasveti za preprečevanje težav
Težave s senenim nahodom so navadno izrazitejše v suhem in toplem vremenu, ko je v zraku več cvetnega prahu. Priporočljivo je, da se na prosto odpravimo po dežju, saj ta zmanjša koncentracijo alergenov v zraku. Nosno sluznico lahko dodatno zavarujemo s pršili, ki ustvarijo zaščitni film in otežijo stik alergena s sluznico. Prostore je najbolje prezračevati zgodaj zjutraj, ko je količina cvetnega prahu v zraku najmanjša. Po prihodu domov sta priporočljiva prhanje in zamenjava oblačil. V času cvetenja sušite perilo v notranjih prostorih. Stanovanje sesajte s sesalniki, ki imajo HEPA-filter.
Kdaj k zdravniku
Nezdravljen ali slabo nadzorovan seneni nahod lahko poslabša astmo in zmanjša učinkovitost zdravljenja astme, saj sta bolezni tesno povezani. Zdravnika obiščite, če simptomi alergijskega rinitisa kljub terapiji trajajo več tednov, če težave močno vplivajo na spanec ali delo, ali pa, če se pojavijo težave z dihanjem. Če se ob senenem nahodu pojavijo piskanje v prsih, nočni kašelj, občutek stiskanja v prsih in zadihanost, gre lahko za sočasno poslabšanje astme, kar pa zahteva zdravnikovo obravnavno.
Astmatiki s senenim nahodom imajo večje tveganje za poslabšanje astme, zato je pomembno, da težave s senenim nahodom odpravijo čim prej.
