POTOVALNA SLABOST
Potovalna slabost lahko pri nekaterih ljudeh močno oteži potovanje, pogosteje pa se pojavlja pri otrocih in mladostnikih. Preprečujemo jo lahko tako, da pred vožnjo in med njo ne uživamo večjih obrokov. Med vožnjo se namestimo v smeri vožnje spredaj (na primer v avtu, avtobusu) ali v osrednji del plovila, vmes pa ne beremo in ne gledamo v zaslon.
Za otroke od 6. leta starosti in odrasle je na voljo tudi zdravilo brez recepta z dimenhidrinatom (difenhidraminom), ki ga je treba vzeti 30 minut pred začetkom vožnje. Eden pogostejših neželenih učinkov tega zdravila je zaspanost, zato je zdravilo smiselno vzeti le, če lahko med vožnjo spimo. Od drugih izdelkov proti potovalni slabosti je na voljo več prehranskih dopolnil z izvlečkom ingverja v obliki tablet, pastil, lizik, nekateri izmed njih pa so primerni tudi za majhne otroke, od 3. leta starosti, in za nosečnice. Te zaužijemo približno eno uro pred začetkom potovanja. Kadar zaradi potovanja kljub temu nastopi huda slabost, se uležemo in zapremo oči ter mirujemo.
Proti potovalni slabosti je na voljo več prehranskih dopolnil z izvlečkom ingverja v obliki tablet, pastil in lizik.
ZGAGA, ZAPRTJE IN DRISKA
Druge prebavne težave, ki nas lahko pogosto doletijo na potovanju, so zgaga, zaprtje in driska. Običajno nastopijo zaradi spremenjene prehrane in premajhnega vnosa tekočine ali zaradi okužbe prebavil.
Proti zgagi in želodčnim težavam so hitro učinkoviti antacidi (kombinacije magnezijevih, aluminijevih in kalcijevih soli), ki nevtralizirajo želodčno kislino, ali geli z alginati, ki v želodcu naredijo zaščitno oblogo. Dodatno je na voljo zdravilo s pantoprazolom, ki zavre izločanje kisline in tako omogoča dlje časa trajajočo zaščito želodčne sluznice. Pred njihovo uporabo se je smiselno posvetovati v lekarni zaradi možnega vpliva na delovanje drugih sočasno uporabljenih zdravil.
Zaprtje na potovanju najučinkoviteje preprečujemo z zadostnim vnosom tekočine, ki za zdrave odrasle znaša najmanj1,5 litra tekočine na dan, v razmerah, ko se veliko potimo, pa tudi več. Dodatna ukrepa sta tudi zadosten vnos vlaknin (na primer sadja, zelenjave, kosmičev) in zadostna telesna aktivnost.
Za preprečevanje in lajšanje blagega zaprtja so na voljo številna blažja odvajala, ki zadržujejo vodo v prebavni cevi in povečajo volumen blata. Na voljo so kot zdravila brez recepta v obliki sirupov (laktuloza), praškov za pripravo napitka (makrogoli, semenska lupina indijskega trpotca, magnezijev sulfat heptahidrat) in svečk (glicerol, natrijev hidrogenkarbonat, natrijev dihidrogenfosfat). Pri težjem zaprtju si lahko hitro pomagamo z močnejšimi odvajali v obliki tablet ali svečk z bisakodilom ali čajem z izvlečki sene, vendar pa ti niso primerni za otoke, nosečnice in pri nekaterih drugih stanjih. Za potovanje so svečke manj primerna oblika, saj se lahko ob višjih temperaturah stalijo.
Driska na potovanju najpogosteje nastopi kot posledica okužbe prebavil. Najpomembnejši ukrep je nadomeščanje elektrolitov in vode, s tem pa preprečevanje dehidracije, pri čemer si lahko pomagamo z rehidracijskimi praški. Za uravnavanje črevesne flore so kot podpora pri lajšanju driske na voljo probiotiki. Za ustavljanje obilnejše driske je na voljo zdravilo z racekadotrilom za odrasle, za vse skupine ljudi pa je primeren čaj suhih borovnic. Dodatno lahko pri bruhanju in driski pomagajo silicijevi geli. Aktivno oglje za lajšanje driske ni več priporočljivo, saj lahko povzroči dodatno izgubo elektrolitov in hranljivih snovi.
Prebavne težave lahko na potovanju pogosto preprečimo že z dovolj tekočine, vlakninami in gibanjem.
Najučinkovitejša ukrepa proti driski sta preprečevanje okužbe prebavil z ustrezno higieno rok (umivanje s toplo vodo in milom, razkuževanje z antiseptičnimi geli, robčki) in uživanje neoporečne hrane in vode. Na območjih z oporečno vodo sledimo načelu – skuhaj, speci, olupi, ali ne jej. Uživamo pa tudi le prekuhano ali ustekleničeno vodo.
