O povezavi sladkorne bolezni z načinom prehranjevanja je napisanega že veliko, niso pa vse informacije, objavljene v različnih medijih, vedno strokovno pravilne.
Da bi se izognili zmedi, se ob morebitnem dvomu vedno posvetujte s strokovnim zdravstvenim delavcem v zdravstveni ustanovi ali lekarni. Od prvotnih »diet« za osebe s sladkorno boleznijo novejša priporočila svetujejo zdravo prehranjevanje.
Pri svetovanju zdrave uravnotežene prehrane osebi s sladkorno boleznijo pa moramo upoštevati tudi, katera zdravila bolnik jemlje, koliko se giblje in ali pozna in zna prilagajati količino ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob v prehrani. Svetujemo uživanje čim več zelenjave, ki vsebuje manj škroba, zmanjšanje vnosa sladkorja in žitnih izdelkov, ki vsebujejo malo prehranskih vlaknin, ter izbor nepredelanih polnovrednih živil namesto visoko procesirane hrane.
Med vsemi načini prehranjevanja je za mediteransko prehrano največ dokazov, da ugodno učinkuje na zdravje. Mediteranska prehrana z zmerno vsebnostjo ogljikovih hidratov, od 3 do 6 g na kg telesne mase, kar naj bo približno polovica celotnega dnevnega energijskega vnosa, vsebuje hranila pretežno iz rastlinskih virov, od različne sezonske zelenjave, stročnic, oreščkov in semen do sadja in celih žitnih zrn. Vsebuje tudi ribe in druge morske sadeže, olivno olje kot glavni vir maščob in mlečne izdelke, predvsem jogurt in sir, ki naj bi ju uživali v zmernih količinah. Preostala hranila naj vsebujejo le malo dodanega sladkorja. Med naj bi uporabljali le občasno.
Prehranske vlaknine so neprebavljiv del obroka hrane in imajo več koristnih učinkov na telo, zato so del zdrave in varovalne prehrane. Odrasli naj bi jih zaužili najmanj 30 gramov na dan. Za primeren vnos prehranskih vlaknin priporočamo uživanje raznovrstne hrane in redno uživanje zelenjave in polnozrnatih žit, stročnic in sadja, s čimer organizmu zagotovimo različne sestavine po sestavi in učinkovanju. S tem poskrbimo tudi za dobro prebavo.
Zmerno uživanje maščob je del uravnotežene prehrane, saj so te vir energije in vsebujejo nujno potrebne maščobne kisline in v maščobah topne vitamine A, D, E in K. Predstavljajo naj med petino in tretjino celotnega dnevnega energijskega vnosa. Svetujemo uporabo kakovostnega olivnega olja in uživanje rib, bogatih z omega-3 večkrat nenasičenimi maščobnimi kislinami, kot so na primer sardine in skuše.
Priporočeni dnevni vnos beljakovin je od 1 do 1,5 g na kilogram telesne mase oziroma do petine dnevnega energijskega vnosa. Med kakovostne vire živalskih beljakovin uvrščamo pusto meso, ribe, jajca, mleko in mlečne izdelke. Upoštevati je treba, da se z uživanjem mesa lahko zaužije tudi večja količina nasičenih maščob, zato je priporočeno uživanje predvsem pustih vrst mesa. Najboljši vir rastlinskih beljakovin pa so stročnice, žita in oreški. Za sladkorne bolnike, ki imajo že razvito okvaro ledvic, je lahko priporočen vnos beljakovin manjši.
Osebam, ki se prehranjujejo vegetarijansko ali vegansko, svetujemo, da poskrbijo za zadosten vnos vitamina B12, železa, cinka in kalcija iz drugih virov.
Zmanjšanje telesne mase pri osebah s sladkorno boleznijo, ki imajo čezmerno telesno maso ali so predebeli, izboljša urejenost sladkorne bolezni, zmanjša se lahko tudi potreba po jemanju zdravil, izboljša se občutljivost tkiv za inzulin, gibljivost in z zdravjem povezana kakovost življenja, pa tudi urejenost drugih dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni, kot so visok krvni tlak in povečane vrednosti maščob v krvi.
Z znižanjem telesne mase na normalno vrednost se posledično izboljša tudi urejenost sladkorne bolezni.
