September je mesec Alzheimerjeve bolezni. Svetovni dan te bolezni obeležujemo vsako leto 21. septembra, ozaveščanje o njej pa je zelo pomembno. Bolniki z demenco so še vedno prepogosto neprepoznani in tudi stigmatizirani.
Lekarne Ljubljana
Vzpostavljanju okolij, prijaznih do demence, se je že pred leti pridružila tudi Lekarna Ljubljana, te točke pa delujejo v naslednjih naših lekarnah: Bežigrajski dvor, Metelkova, Moste, Rakovnik, Medvode, pri ZD Grosuplje in Cerknica Center.
Prepoznane so po oznaki slovenskega združenja za pomoč pri demenci Spominčica – Alzheimer Slovenija.
V Lekarni Ljubljana se zavzemamo za večjo ozaveščenost in razumevanje bolezni ter spodbujamo paciente in njihove svojce, da povprašajo za nasvet ob težavah. Ob letošnjem mednarodnem sloganu AskAboutDementia – AskAboutAlzheimers si prizadevamo spremeniti razumevanje bolezni, s katero se srečuje že več kot 55 milijonov ljudi po vsem svetu. Aktivnosti svetovnega meseca Alzheimerjeve bolezni 2025 so osredotočene tudi na večje prepoznavanje znakov bolezni in zavedanje dejavnikov tveganja, da zbolimo za demenco.
V Lekarni Ljubljana na demenci prijaznih točkah v sklopu farmacevtske obravnave iz vajamo svetovanje pri demenci. Zavedamo se, da je ozaveščanje in svetovanje pomembno za zgodnje prepoznavanje in zgodnji začetek zdravljenja. Magister farmacije skupaj s pacientom izpolni presejalni vprašalnik in pacientu pojasni dobljene vrednosti, pouči ga o dejavnikih tveganja za razvoj demence in svetuje o zdravem življenjskem slogu, nefarmakoloških in farmakoloških ukrepih. Glede na rezultate vprašalnika magister farmacije pacienta po potrebi povabi na pregled uporabe zdravil ali ga napoti k zdravniku.
Demenco je pomembno prepoznati čim prej
Za demenco velja, da je ne moremo preprečiti, z zdravim življenjskim slogom in pravočasnim zdravljenjem pa lahko njen potek upočasnimo. Vseživljenjska umska in telesna aktivnost namreč upočasni napredovanje bolezni. Pomembna sta seveda tudi zdrava prehrana po načelu, kar je dobro za srce, je dobro tudi za možgane, in seveda dovolj spanja, med katerim v naših možganih potekajo pomembni procesi, ki varujejo možgane pred propadanjem.
V zgodnji fazi obolenja so težave, ki spremljajo bolezen, pogosto napačno razumljene, kot na primer to, da je s staranjem povezana izguba spomina ali stres. Bolniki so sprva razmeroma urejeni, prevladujejo težave s pozabljivostjo, težko se zberejo in se občasno izgubijo – časovno in prostorsko. Ko bolezen napreduje, bolniki običajno zanikajo kakršnekoli težave, upirajo se spremembam, sposobnost abstraktnega mišljenja in drugih višjih možganskih dejavnosti se zmanjša, so zmedeni, jezikavi, razpoloženje jim niha, izgubljajo jezikovne sposobnosti in spomin. Tak bolnik ni več sposoben skrbeti sam zase in potrebuje stalno oskrbo.
