Askorbinska kislina, znana kot vitamin C, je vodotopen in esencialen vitamin, potreben za normalno presnovo. Ker ga telo samo ne sintetizira, zagotavljamo zadosten vnos s primerno prehrano ali prehranskimi dopolnili.
Askorbinska kislina sodeluje pri tvorbi kolagena in drugih organskih sestavin, s čimer ohranja zdrava tkiva npr. zob, kosti in endotelija kapilar. Sodeluje pri oksidacijskoredukcijskih reakcijah. Deluje kot koencim v številnih reakcijah pri presnovi in je del nekaterih encimskih sistemov.
Evropska agencija za varnost hrane, EFSA, je za uporabo pri živilih, ki so dober vir vitamina C, odobrila naslednje zdravstvene trditve:
- ima vlogo pri delovanju imunskega sistema, še posebno med intenzivno telesno dejavnostjo in po njej,
- ima vlogo pri nastajanju kolagena za normalno delovanje žil, kosti, hrustanca, dlesni, kože in zob,
- prispeva k sproščanju energije pri presnovi,
- prispeva k delovanju živčnega sistema,
- prispeva k normalnemu psihološkemu delovanju,
- ima vlogo pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom,
- prispeva k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti,
- prispeva k obnovi reducirane oblike vitamina E,
- povečuje absorpcijo železa.
KOLIKO VITAMINA C JE DOVOLJ?
Dnevno potrebujemo okrog 80 mg vitamina C, kar zlahka pokrijemo z uravnoteženo prehrano, v katero vključimo dovolj sadja in zelenjave. Veliko vitamina C vsebujejo črni ribez, paprika, ohrovt, kivi, brokoli, pomaranče, ananas …
S toplotno obdelavo se nekaj vitamina C sicer uniči, vendar ga določen delež tudi ostane, zato tudi toplotno obdelano sadje in zelenjava prispevata k dnevnemu vnosu vitamina C.
KDAJ SE POTREBA PO VNOSU VITAMINA C POVEČA?
Stanja s povečanimi potrebami po vitaminu C nastopijo ob povečanih telesnih naporih, kajenju, stresu, okužbah, v nosečnosti in med dojenjem. Kajenje zmanjšuje koncentracijo askorbinske kisline v krvi. Do nezadostnega vnosa vitamina C lahko pride še zlasti pozimi in zgodaj spomladi, če prehrana ne vsebuje dovolj, predvsem svežega, sadja in zelenjave.
Askorbinsko kislino v obliki prehranskih dopolnil naj previdno jemljejo bolniki z ledvičnimi kamni, pomanjkanjem encima glukoza-6-fosfat dehidrogenaze, raznimi boleznimi kopičenja železa, dedno spremembo v sintezi hemoglobina oz. talasemijo.
Če uporabljamo askorbinsko kislino sočasno z železom, ta poveča njegovo absorpcijo. Sočasna uporaba sulfonamidov in askorbinske kisline lahko povzroči nastanek kristalov zaradi obarjanja sulfonamidov v kislem urinu. V visokih odmerkih lahko absorpcijo zdravila za redčenje krvi zmanjša varfarina iz prebavil. Višji odmerki askorbinske kisline lahko znižajo vrednost pH urina in povzročijo reabsorpcijo sočasno vzetih kislih učinkovin v ledvičnih tubulih; hkrati pa lahko zmanjšajo tudi ledvično tubulno reabsorpcijo bazičnih zdravil, npr. tricikličnih antidepresivov.
Askorbinska kislina je močen reducent, ki vpliva na rezultate nekaterih laboratorijskih preiskav kot npr. glukoze v urinu, estradiola, jetrnih transaminaz, laktatne dehidrogenaze v serumu, prisotnosti krvi v blatu, bilirubina v serumu, železa in feritina v plazmi, pH seča, sečne kisline, oksalatov, na kar je treba pred odvzemom vzorcev opozoriti medicinsko osebje.
KAKO VEMO, DA TELESU PRIMANJKUJE VITAMINA C?
V primeru večmesečnega pomanjkanja vitamina C v prehrani se pojavijo znaki hipovitaminoze s krvavečimi dlesnimi, krvavitvami v koži in sluznicah, upočasnjenim celjenjem ran ali znaki skorbuta: poškodbe dlesni, odebelitve zgornje plasti kože, krvavitve iz prebavil, sklepne bolečine.
Zavedati se moramo, da uporaba vitaminskih dodatkov ni alternativa rednemu uživanju sadja in zelenjave. V sadju in zelenjavi je več sto spojin, katerih vplivov na zdravje še ne poznamo dobro.
Zaključimo lahko, da je zmernost vedno tista pot, ki človeka ohrani zdravega. Prav tako velja omeniti, da sta kakovostno dozorelo sadje in zelenjava zadostna za potreben vnos vitaminov, mineralov in antioksidantov, kar govori v korist sezonskemu prehranjevanju z lokalno pridelanim sadjem in zelenjavo. To pa je včasih nasprotno globalnemu pogledu oskrbe z živili.
