Slabokrvnost ali anemija je stanje zmanjšanja sposobnosti krvi za prenos kisika, najpogosteje zaradi zmanjšanega števila rdečih krvničk oz. eritrocitov, ali zaradi zmanjšane koncentracije hemoglobina v rdečih krvničkah.
VZROKI SLABOKRVNOSTI
Najpogostejši vzrok za zmanjšano število rdečih krvničk so kronične krvavitve, na primer ob menstruaciji. Vzrok slabokrvnosti je lahko tudi zmanjšana tvorba ali pospešen razpad rdečih krvničk. Najpogostejši razlog za zmanjšano tvorbo rdečih krvničk je nezadosten vnos vitaminom in mineralov, ki sodelujejo pri nastanku rdečih krvničk, na primer železa, vitamina B12 in folne kisline. Posamezniki s kroničnimi boleznimi so bolj dovzetni za anemijo, prav tako ženske z obilnejšimi mesečnimi krvavitvami in nosečnice. Zaradi pomanjkanja železa so bolj ogroženi hitro rastoči otroci, vegetarijanci, aktivni športniki in redni krvodajalci. Ker so simptomi slabokrvnosti praviloma zelo splošni in nespecifični, je treba diagnozo potrditi s pregledom krvne slike.
Ker anemija pogosto napreduje tiho, a močno vpliva na počutje, je pomembno, da simptome anemije prepoznamo pravočasno in ukrepamo.
SIMPTOMI BOLEZNI
Slabokrvnost sama po sebi nima specifičnih objektivnih znakov, zanjo so večinoma značilni subjektivni simptomi, ki pa so precej splošni in nespecifični. Najpogosteje se pojavljajo kronična utrujenost, vrtoglavice, motnje koncentracije, bledikavost, zaspanost, hitra utrudljivost med telesno aktivnostjo, pospešeni srčni ritem v mirovanju, kratka sapa in glavoboli. Občasno se pojavijo tudi bolj specifični simptomi, kot so lomljivi nohti ali izpadanje las, želja po uživanju nenavadnih stvari, na primer zemlje, in razpoke v kotičkih ust. Če se ti simptomi pojavijo ob močnih menstruacijah, vnetnih boleznih prebavil, kot sta Crohnova bolezen in celiakija, krvavitvah, nosečnosti, slabši prehrani, ali pri starejših osebah, je smotrno pomisliti tudi na anemijo. Odvisno od vzroka lahko anemija nastopi zelo hitro, na primer v nekaj urah ali dneh, pa tudi zelo počasi, ko nastanek anemije traja mesece. Ker pri hitrem nastopu anemije telo nima časa za prilagoditev, so simptomi zelo izraženi, pri počasnem nastopu pa se telo delno prilagodi, zato lahko simptomi dolgo časa ostanejo prikriti.
Na simptome anemije morajo biti še posebej pozorni posamezniki s kroničnimi boleznimi, ženske z obilnejšimi menstruacijami in nosečnice, saj so v teh skupinah potrebe po železu večje in tveganje za pomanjkanje izrazitejše.
PREPREČEVANJE IN ZDRAVLJENJE
Ker zaloge železa v organizmu naraščajo zelo počasi, anemije z ureditvijo prehrane ne moremo pozdraviti, lahko pa preprečujemo njen nastanek z zadostnim vnosom ustrezne količine železa, vitamina B12 in folne kisline.
Vitamin B12 in folna kislina sodelujeta pri nastanku rdečih krvničk, medtem ko je železo pomemben gradnik hemoglobina. Priporočeni dnevni vnos vitamina B12 za odrasle je 3 µg, za nosečnice 3,5 µg in doječe matere 4 µg. Priporočeni dnevni vnos folne kisline za odrasle je 300 µg, za nosečnice 550 µg in doječe matere 450 µg. Priporočeni dnevni vnos železa je 10 mg za odrasle moške in 10–15 mg za ženske, za nosečnice 30 mg železa na dan, za doječe matere pa 20 mg.
S hrano zaužijemo med 10 in 20 mg železa na dan. Od tega se absorbirata 1–2 mg, kar je dovolj za pokrivanje dnevnih izgub železa. Od 10 do 30 odstotkov tega železa je vezanega v hemski kompleks. Hemsko železo je v mesu in ribah in ima dobro absorpcijo. Prosto železo, ki ima bistveno slabšo absorpcijo in predstavlja med 70 in 90 odstotki zaužitega železa, se nahaja v zelenjavi, žitu, mlečnih izdelkih in jajcih. Vitamin C in hrana, bogata z vitaminom C, povečata absorpcijo železa iz hrane, medtem ko jo fitati, polifenoli in kalcij zmanjšajo. Zato ob glavnih obrokih svetujemo uživanje hrane, ki vsebuje veliko vitamina C, odsvetujemo pa mleko in pravi čaj.
Ker se zaloge železa v telesu obnavljajo zelo počasi, anemije zgolj s spremembo prehrane ne moremo odpraviti; lahko pa z zadostnim vnosom železa, vitamina B12 in folne kisline učinkovito zmanjšamo tveganje za njen nastanek.
Za zdravljenje anemije so primerna le zdravila, ker le ta vsebujejo primerno količino železa, folne kisline ali vitamina B12. Zdravljenje anemije lahko traja več mesecev, saj je treba zapolniti zaloge železa. Ob morebitnih neželenih učinkih pri zdravljenju z železom se precej pogosto pojavi zaprtje. Pri tem lahko zdravnik predpiše zdravljenje z manjšim odmerkom železa ali jemanje večjega odmerka vsak drugi dan.
