Glivične okužbe so med najpogostejšimi dermatološkimi boleznimi po vsem svetu in prizadenejo približno četrtino prebivalstva. Med njimi so najpogostejše površinske glivične okužbe las in nohtov.
Okužbe običajno prizadenejo zunanje plasti kože, las in nohtov, povzročajo pa jih tri glavne skupine povzročiteljev: dermatofiti, kvasovke in plesni. Kljub blagemu poteku lahko glivične okužbe precej vplivajo na kakovost življenja bolnikov, saj povzročajo nelagodje, zadrego in, če se ne zdravijo, tudi zaplete.
Glivične okužbe so trdovratne in/ali kronične ter lahko potekajo brez naše vednosti oziroma izrazitih znakov. Težko jih je zdraviti in se rade ponovijo. Glede na njihovo razširjenost je učinkovitost zdravljenja ključnega pomena. Lekarniški farmacevt ima lahko pri preprečevanju, prepoznavanju in zdravljenju ključno vlogo.
Napotki za preprečevanje glivičnih okužb
Pomembno je vzdrževati dobro higieno in upoštevati previdnostne ukrepe:
• Koža naj bo čista in suha, pri čemer bodite še posebej pozorni na predele v pregibih.
•Po prhanju ali kopanju si temeljito osušite stopala, zlasti med prsti.
•Nošenje ohlapnih in zračnih oblačil lahko pomaga zmanjšati zadrževanje vlage.
•Izogibajte se deljenju osebnih predmetov, kot so brisače, oblačila in obutev.
•V skupnih prostorih, kot so garderobe, javni tuši ali bazeni, ne hodite bosi.
•Redno umivanje rok je ključnega pomena, zlasti po dotiku potencialno okuženih površin.
•Če imate hišne ljubljenčke, poskrbite, da bodo zdravljeni proti glivičnim okužbam.
Prepoznavanje glivičnih okužb
Glivične okužbe kože lahko povzročijo dermatofiti (Trichophyton, Epidermophyton, Mycrosporum), kvasovke (Candida, Malassezia) ali plesni (Aspergillus). Glede na okuženo območje ločimo:
• Atletsko stopalo (Tinea pedis – okužba z dermatofiti) je glivična okužba, ki se kaže z rdečino, luščenjem, razpokami, srbenjem in neprijetnim vonjem v predelu stopala. Okužbe stopal in nohtov z dermatofiti se pogosteje pojavljajo pri moških, športnikih in starejših osebah.
• Za glivične okužbe kože so značilne različno velike okrogle ali obročaste spremembe rdeče barve, pojavijo se po telesu in udih, se luščijo in imajo poudarjen rob, v notranjosti pa rdečina izgineva. Mednje spada tudi bolj znana mikrosporija, imenovana tudi mačja bolezen, ki se prenaša z živali na človeka.
• Okužba dimelj se kaže kot rdeče do rdečerjave obloge (plaki) v ravnini ali pa so rahlo izbočene z mehurčkastimi robovi in običajno srbijo.
• Za okužbe s kvasovko kandido so značilne lise s svetlejšimi odtenki rdeče barve. Običajno so povezane z drugimi boleznimi, kot so sladkorna bolezen, oslabljeni imunski sistem, vaginalna glivična okužba ali po uporabi protimikrobnih snovi (antibiotikov). Kandidoza je pogostejša pri dojenčkih, otrocih, nosečnicah in starostnikih.
Zdravljenje glivičnih okužb
Pri okužbah neporaščenih predelov kože lahko za samozdravljenje uporabimo zdravila za nanos na kožo, na primer v obliki kreme, oziroma za nanos na nohte v obliki zdravilnega laka, ki vsebujejo protiglivične učinkovine. Ta zdravila lahko dobimo tudi brez recepta v lekarni. Pri samozdravljenju upoštevajte navodilo za pravilno uporabo zdravila – glede pogostosti nanosov in tudi trajanja zdravljenja. Ker noht na nogi raste počasi, traja njegovo zdravljenje tudi do enega leta.
Obisk zdravnika je potreben, če imajo glivične okužbe otroci, starejši ljudje, sladkorni bolniki, bolniki z zmanjšano imunsko odpornostjo, če gre za sum na mikrosporijo po stiku z okuženo živaljo, če so prizadete sluznice (npr. usta, spolovila), lasišče, obraz ali večji predeli kože ali ima oseba nejasne znake ali pridružene simptome, kot so na primer vročina, vlažen gnojni izcedek iz prizadetega mesta ali slabost.
Obisk pri zdravniku je nujen v primeru trdovratnih ali obsežnih okužb, pa tudi, če se po dveh tednih uporabe lokalnih zdravil za samozdravljenje glivičnih okužb kože stanje ne izboljša ali se celo poslabša.
