Normalno je, da občasno zakašljamo. Kašelj je pomemben refleks, ker pomaga čistiti dihalne poti. Lahko je neproduktiven oziroma suh, brez izpljunka, ali pa produktiven oziroma moker, ko s kašljanjem izločamo sluz. Glede na trajanje ločimo akutni kašelj, ki lahko vztraja do treh tednov, subakutni in kronični kašelj, ki je daljši od osmih tednov.
Akutni kašelj
Okužbe zgornjih dihal so pogosto vzrok akutnega kašlja. Ta se lahko nadaljuje tudi po tem, ko okužba že mine. Tak subakutni kašelj lahko traja največ do osem tednov.
Pri samozdravljenju akutnega kašlja svetujemo predvsem uporabo zdravil, ki olajšajo izkašljevanje in s tem čiščenje dihalnih poti, in zdravil, ki pomirijo suh dražeč kašelj. Še posebno pri zdravilih rastlinskega izvora, ki vsebujejo na primer izvlečke bršljana, jegliča, timijana, trpotca, sleza, islandskega lišaja, evkaliptusa (cineol), se oba učinka – lajšanje izkašljevanja in pomiritev kašlja – pogosto prepletata.
Izogibati se je treba sočasni uporabi zdravil, ki ustavijo refleks kašlja, in zdravil, ki olajšajo izkašljevanje. Zdravila za lajšanje izkašljevanja kemijskega izvora vsebujejo učinkovini ambroksol ali N-acetilcistein, ki zmanjšujeta viskoznost in hkrati povečujeta izločanje bronhialne sluzi.
Zdravili, ki pripomoreta k mirnemu spancu s pomiritvijo kašlja sta butamirat, ki je neopioidna učinkovina in dekstrometorfan, ki je analog kodeina in opioidna učinkovina. Oba pomirjata suh dražeč kašelj. Zadnji učinkuje na center za kašelj centralno tako, da zvišuje prag vzdraženosti za dražljaj kašlja. Pri prevelikem odmerjanju dekstrometorfana se lahko pojavijo zmedenost, zaspanost, vrtoglavica in prebavne motnje s slabostjo.
Kronični kašelj
Pojavnost kroničnega kašlja je težko določiti, saj ne gre za enoznačno bolezen, temveč za simptom, ki ga lahko povzročajo številna zdravstvena stanja, poslabšuje pa ga kajenje.
Kronični kašelj prizadene približno desetino ljudi. Med pacienti, ki poiščejo zdravniško pomoč zaradi kroničnega kašlja, so pogosteje ženske kot moški.
Najpogostejši vzroki kroničnega kašlja so astma, neastmatični eozinofilni bronhitis, kronična obstruktivna pljučna bolezen, gastroezofagealna refluksna bolezen in sindrom kašlja zgornjih dihalnih poti zaradi postnazalnega kapljanja. Vendar pa je treba pri pacientih s kroničnim kašljem upoštevati tudi več drugih možnih vzrokov, vključno z motnjami, ki prizadenejo dihalne poti (bronhiektazije, tumorji, tujki) ali pljučni parenhim (intersticijska pljučna bolezen, pljučni absces). Pljučni edem lahko povzroči suh kašelj in draženje dihalnih poti ali značilen moker kašelj s penastim izpljunkom zaradi kopičenja alveolarne tekočine.
Pri starejših ali bolnih odraslih, na primer pri raku glave in vratu ali po možganski kapi, lahko motnje požiranja povzročijo ponavljajoče se zatekanje hrane, tekočine ali drugih tujkov v sapnik in s tem kronični kašelj.
Pojav kašlja je lahko povezan tudi z jemanjem nekaterih zdravil, zlasti zdravil za zdravljenje bolezni srca in ožilja iz skupine zaviralcev angiotenzinske konvertaze. Po prenehanju jemanja zdravila kašelj navadno v nekaj dneh izgine. Zdravila, kot so zaviralci kalcijevih kanalčkov za zdravljenje bolezni srca in ožilja in bisfosfonati za zdravljenje osteoporoze, lahko poslabšajo že obstoječi refluks želodčne kisline v požiralnik, kar lahko povzroči kašelj. Tudi uporaba nekaterih zdravil v obliki kapljic za oko za zdravljenje povišanega očesnega tlaka je lahko povezana s pojavom kašlja.
Posvet z zdravnikom svetujemo, če težko dihate, imate bolečine v prsih ali je prisotno sopenje, če povišana telesna temperatura vztraja dlje kot tri dni, izkašljujete kri in/ali rumeno zeleno sluz, kašljate tako močno, da vas sili na bruhanje, ali če kašelj brez izboljšanja traja dlje kot dva tedna.
Posvet z zdravnikom svetujemo, če težko dihate, imate bolečine v prsih ali je prisotno sopenje, če povišana telesna temperatura vztraja dlje kot tri dni, izkašljujete kri in/ali rumeno zeleno sluz, kašljate tako močno, da vas sili na bruhanje, ali če kašelj brez izboljšanja traja dlje kot dva tedna.
