Članki in nasveti

Lekarniška dejavnost je že od prvega vala epidemije bolezni covid-19 naprej ena tistih, ki ostaja na razpolago svojim uporabnikom vsak dan. A da preskrba z zdravili in svetovanje glede njihove uporabe lahko potekata nemoteno, je bilo v zelo kratkem času potrebnih veliko prilagoditev in inovativnih pristopov. O izzivih, pred katere nas je čez noč postavil novi koronavirus, je tokrat spregovoril direktor Lekarne Ljubljana, dr. Marjan Sedej.

Tradicionalno zeliščarstvo je razvrščalo rastline po njihovem okusu in vonju. Rastline z grenčinami so pripadale praelementu ognju. Grenka zelišča so se uporabljala za lajšanje motenj prebave že od davnih časov.

SARS-CoV-2, kot uradno imenujemo novi koronavirus, je v zadnjem letu prizadel tako celotno družbo kot posameznike. Obstajajo pa še posebno občutljive skupine, ki jih je treba aktivno varovati pred okužbo.

Pozimi se je že skoraj vsak od nas kdaj spopadal z izsušenostjo kože ali občutkom, da kožo zateguje. Pozimi našo kožo napadata mraz in veter, ki povzročata nelagodje in občutek izsušenosti. V zaprtih prostorih je zaradi ogrevanja zrak suh in topel, zunaj pa hladen in vlažen. Posledica nenehnega menjavanja okolja je med drugim tudi suha in izsušena koža.

Otroci niso le pomanjšani odrasli, saj se njihovo telo še razvija. Imajo drugačno sestavo telesa in drugačen metabolizem, saj njihovi organi, zlasti jetra in ledvice, ne delujejo enako kot pri odraslih.

Zaščitne maske so eden najpomembnejših in najučinkovitejših ukrepov pri preprečevanju okužbe s COVID-19. Študije kažejo, da maske znižajo tveganje za respiratorno okužbo do 80%.

Vitamin D je v maščobi topen vitamin in je v naravi v dveh oblikah, kot ergokalciferol (D2) in holekalciferol (D3). Prvi je predvsem v živilih rastlinskega, drugi pa v živilih živalskega izvora. Pomembna količina vitamina D3 nastane v koži pod vplivom sončne svetlobe v poletnih mesecih.

O menopavzi in tem, kaj lahko ženske naredijo za boljše počutje v tem obdobju, smo se pogovarjali s primarijko Darijo Matejo Strah, specialistko ginekologije in porodništva.

Staranje je le naraven proces, ki ga ne moremo preprečiti, vendar ga lahko z zdravim življenjskim slogom upočasnimo. Hitrost staranja kože je odvisna od notranjih in zunanjih dejavnikov, velik vpliv pa ima tudi genetika, ki določa strukturne spremembe v koži in učinkovitost celičnih funkcij, ki se vsako leto zmanjšuje.

Sladkorna bolezen je poleg hipertenzije ter povišanih vrednosti maščob in holesterola v krvi najpogostejša kronična nenalezljiva bolezen. Gre za bolezen, pri kateri je koncentracija glukoze v krvi povišana zaradi zmanjšanega ali odsotnega učinka inzulina.

Pravilna izbira hrane je pomembna v vseh življenjskih obdobjih, zlasti je pomembno, kaj, koliko in kako jedo otroci in mladostniki v dobi rasti in razvoja. Kakovostna in hranilno ustrezna prehrana zagotavlja tudi zadosten vnos potrebnih vitaminov.

Izgorelosti je v družbi nenehne rasti in vse višjih norm več kot kadar koli, a jo še vedno spremlja močna stigma – ne le pri delodajalcih, ampak celo v zdravniških vrstah. Bolezen, ki jo marsikdo napačno enači z lenobo in nesposobnostjo, lahko kaže različne obraze, okrevanje pa zahteva popoln obrat v miselnosti in načinu dela. O tem smo se pogovarjali s Tino Bončina, zdravnico, psihoterapevtko in avtorico knjige Izgorelost – ali si upate živeti drugače?

Antioksidanti so snovi, ki zavirajo oksidativne procese, v katerih kot stranski produkti nastajajo radikali in druge reaktivne spojine. Ti nato vstopajo v verižne reakcije z različnimi snovmi v telesu, pri tem pa lahko poškodujejo naše celice.

Uši so razširjene po vsem svetu. Poleg naglavne poznamo še belo ali oblačilno in sramno uš. Bela uš prenaša različne povzročitelje bolezni, naglavna pa ne. Edini naravni gostitelj uši je človek, brez katerega kot zunanji paraziti ne morejo preživeti.

Ustna higiena je bistvenega pomena za zdravje celotne ustne votline. Zobni plak se nalaga na zobe in dlesni, pH v ustni votlini pada, in če ga ne odstranjujemo redno in skrbno, lahko pride do začetka gnilobnega procesa.