Nastanek in razvoj bolezni primarno povišanega krvnega tlaka, imenovane tudi esencialna hipertenzija, je najverjetneje posledica številnih genetskih dejavnikov in dejavnikov okolja, ki imajo več skupnih učinkov na strukturo in delovanje srca, ožilja in ledvic.
Dejavniki tveganja za primarno (esencialno) hipertenzijo so številni. Na nekatere ne moremo vplivati:
•Starost je povezana s povišanim krvnim tlakom, zlasti sistoličnim krvnim tlakom, in povečano pojavnostjo bolezni.
•Visok krvni tlak je približno dvakrat pogostejši pri osebah, ki imajo enega ali oba starša z visokim krvnim tlakom. Genetski dejavniki so močno izraženi.
•Hipertenzija je pogostejša, hujša, se pojavi prej v življenju in je povezana z večjo poškodbo ciljnih organov pri temnopoltih bolnikih.
•Zaradi vpliva genetike in motenj v razvoju pred rojstvom je lahko zmanjšano število ledvičnih nefronov pozneje razlog nagnjenosti k visokemu krvnemu tlaku.
Dejavniki tveganja za primarno (esencialno) hipertenzijo, na katere lahko vplivamo:
•Čezmerna telesna masa in debelost.
•Čezmerni vnos natrija s hrano in sočasno zmanjšani vnos kalija povečata tveganje za visok krvni tlak.
•Čezmerno uživanje alkohola, več kot 1–2 merici na dan (ena merica pomeni en deciliter vina), je lahko povezano z razvojem visokega krvnega tlaka. Omejitev uživanja alkohola ob povečanem vnosu lahko zniža krvni tlak.
•Telesna neaktivnost poveča tveganje za visok krvni tlak.
•Nezadostna količina spanja (manj kot 7 ur na noč) je povezana z večjim tveganjem za hipertenzijo.
•Ženske z visokim krvnim tlakom med nosečnostjo (gestacijska hipertenzija, preeklampsija) imajo večjo verjetnost, da bodo pozneje v življenju razvile kronično hipertenzijo, tudi če se krvni tlak po porodu normalizira.
•Socialne determinante zdravja, kot so nizek socialnoekonomski status, nedostopna zdravstvena oskrba, izpostavljenost diskriminaciji in pomanjkanje na primer časa in prostora za telesno vadbo, lahko skupaj z navedenimi dejavniki (debelost, nezdrava prehrana, telesna nedejavnost, stres) povečajo tveganje za visok krvni tlak.
•Izpostavljenost hrupu in onesnaženemu zraku zvišujeta krvni tlak in lahko pomembno pripomoreta k razlikam v razširjenosti in uspešnosti nadzora povišanega krvnega tlaka.
Sekundarni vzroki visokega krvnega tlaka
Številna kronična in akutna zdravstvena stanja lahko zvišajo krvni tlak in povzročijo sekundarno hipertenzijo. V številnih primerih lahko ti vzroki obstajajo sočasno z dejavniki tveganja za primarno hipertenzijo in pomembno vplivajo na doseganje ustreznih vrednosti krvnega tlaka pri zdravljenju visokega krvnega tlaka.
Vzroki sekundarne hipertenzije so lahko:
•Nekatera zdravila na recept: hormonske tablete, zlasti tiste, ki vsebujejo večje odmerke estrogena, nekatera protibolečinska in protivnetna zdravila pri kronični uporabi, nekateri antidepresivi, kortikosteroidi, atipični antipsihotiki, biološka zdravila iz skupin zaviralcev angiogeneze in tirozin kinaze ter nekatera druga.
•Nekatera zdravila brez recepta: sistemski dekongestivi, ki se uporabljajo pri zamašenem nosu zaradi prehlada, zdravila, ki vsebujejo glicirizin oziroma sladki koren, in antacidi, ki vsebujejo natrij.
•Različna bolezenska stanja: bolezni ledvic, nadledvične žleze, srca, žil, ščitnice, endokrine motnje (aldosteronizem, Cushingov sindrom), motnje dihanja med spanjem (obstruktivna apneja) in druga.
Vzdrževanje primernih vrednosti krvnega tlaka je potrebno za dobro prekrvitev in delovanje organov v telesu. Krvni tlak uravnava simpatični živčni sistem, sistem reninangiotenzin- aldosteron in jeodvisen od volumna plazme.
Odrasli naj bi si najmanj enkrat na leto izmerili krvni tlak. Vabljeni, da to storite v mesecu maju, ker je maj mesec meritev krvnega tlaka.
Krvni tlak neinvazivno izmerimo z umerjenim merilnikom krvnega tlaka. Vrednosti, ki so višje od 139/89 mm Hg, lahko kažejo na bolezen – hipertenzijo.
