Atopijski dermatitis je najpogostejša kronična vnetna bolezen kože pri otrocih z obdobji poslabšanja in izboljšanja.
Pojavi se že v zgodnjem otroštvu, pogosto med drugim in šestim mesecem starosti in pomembno vpliva na kakovost življenja otroka in njegove družine.
Pri dojenčkih so spremembe značilne na obrazu, lasišču in zgornjem delu telesa, pri malčkih v pregibih in na vratu, pri mladostnikih in odraslih pa predvsem v pregibih velikih sklepov, na vekah, obrazu, dlaneh in stopalih. Težave so pogostejše pozimi zaradi suhega zraka in kurjave ter spomladi zaradi alergenov, pomemben dejavnik, ki bolezen poslabša, pa je lahko tudi stres, zato je ključnega pomena dosledna in pravilna nega kože.
Pri negi je ključno umiriti srbenje, zmanjšati in se izogibati dražečim snovem, milom, detergentom, konzervansom, barvilom, dišavam in neprimernim tkaninam. Nega mora biti še doslednejša v jesenskih in zimskih mesecih, ko se stanje suhe kože poslabša.
Pomembno je, da otroka že zgodaj vključimo v rutino, saj s tem razvija pozitiven odnos do nege samega sebe.
Osnova sta vsakodnevna higiena in redna uporaba emolientnih krem ter zaščitnih mazil 2–4-krat na dan, ki zmanjšujejo suhost, srbenje in razpoke ter krepijo kožno bariero. Priporočeni so kratke oljne kopeli (do 10 minut, pri temperaturi 32–33 °C, a ne med akutnim vnetjem) in uporaba sindetov brez mil. Po kopanju kožo nežno popivnamo in na še vlažno nanesemo ogreto mazilo.
Emolienti in okluzivi nadomeščajo naravne lipide, tvorijo zaščitni film, zmanjšujejo izgubo vode in mehčajo kožo. Mednje spadajo rastlinska masla in olja (kakavovo, karitejevo, olivno, arganovo in druga), ceramidi, skvalen, holesterol, voski, lanolin in naftni derivati (parafin, vazelin, dimetikon).
Humektanti pa kožo vlažijo z zadrževanjem vode v povrhnjici. Med pomembnejše spadajo aminokisline, mlečna kislina, glicerol, sečnina, hialuronska kislina, pantenol in drugi. Posebno mesto imajo še učinkovine z dodatnimi protivnetnimi in antioksidativnimi učinki, kot sta licochalcon A (izvleček sladkega korena) in ekstrakt ovsa.
Občutek srbenja pogosto povzroča praskanje, kar dodatno poškoduje kožo. Pomagajo lahko kratko pristriženi nohti, bombažne rokavičke ali odvračanje pozornosti.
Pri negi pazimo na pravilno zaporedje nanašanja (roke, dlani, nato noge, stopala in obraz) in na kratko pristrižene nohte, da zmanjšamo poškodbe zaradi praskanja. Pomembni dejavniki za izboljšanje stanja so tudi zdrava prehrana, zadosten vnos tekočine, gibanje, sprostitev in kakovosten spanec.
Simptome kožnih vnetij lahko blažimo z/s:
•uporabo primernih losjonov in mil,
•izogibanjem praskanju,
•uporabo oblačil iz naravnih materialov,
•izogibanjem morebitnim sprožilcem (prah, cvetni prah, hišne pršice, hrana, na primer kravje mleko, jajca),
•zamenjavo detergenta za perilo,
•previdnim brisanjem kože,
•spremembo kopalnih navad,
•izogibanjem mehčalnim sredstvom za perilo,
•izogibanjem stresu.
Ob morebitnem poslabšanju pa je seveda nujen obisk zdravnika.
Nega atopijskega dermatitisa pri otrocih zahteva celosten pristop: redno in pravilno nego kože, izogibanje sprožilnim dejavnikom in pravočasno ukrepanje ob poslabšanju.
Starši imamo ključno vlogo pri dosledni negi kože in prepoznavanju sprožilcev atopijskega dermatitisa pri svojih otrocih.
