Vitamini, minerali in antioksidanti zajemajo veliko skupino kemijsko zelo različnih spojin ter atomov, ki se med sabo dopolnjujejo in so ključni za normalno delovanje človeškega telesa. Za zadosten vnos posameznih hranil moramo tudi načrtovanju obrokov nameniti nekaj pozornosti.
Vitamini
Vitamine telo nujno potrebuje za pravilno delovanje telesa. Sodelujejo v regulaciji strjevanja krvi, pri razmnoževanju celic, boju proti okužbam, absorpciji hranil, pretvorbi hranil v energijo idr. Delimo jih na vodotopne (vit. B-kompleksa, C) in nevodotopne (A, D, E, K). Nevodotopni vitamini se lažje absorbirajo ob prisotnosti hrane, zato je treba dodatke, npr. vitamin D, jemati pri obroku. Skladiščijo se v maščobnem tkivu, zato lahko pri dolgotrajnejšem vnosu večjih količin pride do kronične zastrupitve. Nasprotno pa se vodotopni vitamini izločajo z urinom in se ne skladiščijo, zato moramo biti pozorni, da jih v zadostni količini vnesemo v telo. Ob slabši prehrani in povečanih potrebah so za to primerni tudi prehranski dodatki v obliki tablet ali kapsul. Bolj smiselno pa je, da posegamo po t. i. retard oblikah, ki vitamine sproščajo postopoma, zaradi česar je izkoristek večji.
Minerali
Minerali so v telesu široko zastopani. Kalcij gradi naše kosti, železo skrbi za prenos kisika v krvi, natrij pri prenosu podatkov po živcih. Vnos mineralov je pri raznoliki prehrani ponavadi zadosten, pri povečani izgubi (bruhanje, osteoporoza, krči v mišicah) ali porabi (intenzivna rast, nosečnost) pa je treba uživati hrano, ki je bolj bogata s posameznim mineralom. Pogosto je absorpcija minerala odvisna od vitamina, npr. vitamin D je potreben za zadostno absorpcijo kalcija, vitamin C pa za lažjo absorpcijo železa.
Antioksidanti
V telesu pri razgradnji hrane, tvorbi energije, delovanju imunskega sistema in drugih procesih nastajajo oksidanti ter ostale spojine, ki povzročajo t. i. oksidativni stres. Le - ta povzroči staranje celic, zmanjša elastičnot vezivnega tkiva, povzroča degenerativne bolezni, nastanek tumorjev in druge bolezni. Telo zato tvori nekaj lastnih antioksidantov (npr. koencim Q10), ki delujejo kot protiutež oksidantom. Oksidativni stres ima v telesu tudi pomembno vlogo, nanj se lahko v neki meri navadimo in zaradi njega se nam poveča mišična vzdržljivost pri telesnem naporu ter se branimo lahko pred okužbami z mikrobi. Nekaj antioksidantov, kot že omenjeno, tvori telo samo, nekaj pa jih moramo pridobiti s hrano. Predvsem pri povečanem stresu, vnetjih in raznih okužbah moramo telesu z ustreznim dodajanjem antioksidantov pomagati premagati oksidativni stres, ki se pojavi. S tem zmanjšamo možnost nastanka najrazličnejših, že omenjenih, bolezni. Največ antioksidantov vsebujeta sveža zelenjava in sadje. V rastlinah imajo ti pogosto vlogo zaščite rastline pred UV-žarki, zato jih veliko vsebujeta močno obarvana zelenjava in sadje (brokoli, špinača, temno grozdje, borovnice, češnje) ter tudi nekatere zdravilne rastline (ginko, pegasti badelj) in začimbe (kurkuma, poper). Antioksidante pa vsebujejo tudi kava, zeleni čaj, temna čokolada in rdeče vino.
